Torek, 22. 12. 2020, 22.29
3 leta, 3 mesece
Kje se je zalomilo švedskemu superzvezdniku
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,33
35
64-letni glavni švedski državni epidemiolog Anders Tegnell je za najbolj goreče nasprotnike švedskega pristopa do pandemije covid-19 skorajda vojni zločinec. Doma na Švedskem je bil dolgo časa izjemno priljubljen in je imel zvezdniški status. Neki Šved si je od navdušenja celo tetoviral njegov obraz na ramo. Zadnje čase je manj priljubljen, a še vedno ga podpira 59 odstotkov Švedov.
Švedi so dolgo skoraj plebiscitno podpirali svoj model spoprijemanja s pandemijo novega koronavirusa. Ker pa je število mrtvih zaradi covid-19 na Švedskem še vedno precej večje kot v sosednjih skandinavskih državah, je vse več Švedov prepričanih, da jim je v boju s korono spodletelo.
Leta 2014 so Švedi posneli film z naslovom Višja sila. Najbolj znan prizor iz filma je tisti, ko skupino turistov v francoskih Alpah na terasi radovedno opazuje snežni plaz, ki se najprej zdi oddaljen in nenevaren, nato pa se vse bolj bliža turistom. Ko ti ugotovijo, da jih bo plaz zasul, nastane preplah in turisti panično zbežijo.
Pandemski plaz
Ta prizor je spomladi nekdo objavil na Twitterju in povlekel vzporednico s tem, kar se je zgodilo v Evropi na začetku pandemije novega koronavirusa.
Najprej so Evropejci januarja in večino februarja z radovednostjo opazovali razsajanje virusa na Kitajskem, ko pa so marca ugotovili, da je stvar resna in grozeče blizu, so evropske države začele na vrat na nos zapirati državne meje in uvajati zajezitvene ukrepe z zapiranjem javnega življenja in gospodarstva.
Švedska ne zbeži pred plazom
A v času marčevskega šoka je na stari celini obstajala država, ki je – če spet povlečemo vzporednico s prizorom iz filma Višja sila – tudi v času plazu obsedela na svojem stolu in jo ni ucvrla na varno. To je bila Švedska.
Medtem ko so po Evropi veljali strogi ukrepi, so Švedi živeli skorajda običajno življenje. Na fotografiji so Švedi, ki se družijo v enem od lokalov v Stockholmu aprila letos. Kljub temu, da Švedi niso zapirali nenujnih gospodarskih panog, se niso mogli popolnoma izogniti neprijetnim gospodarskim posledicam, saj so zaradi izvozno usmerjenega gospodarstva zelo odvisni od svetovne trgovine, ki pa je v času pandemija upadla.
Največja skandinavska država je v začetku pandemije sicer sprejela nekatere ukrepe. Tako so bila odpovedana predavanja na univerzah in pouk v srednjih šolah. Omejili so zbiranje ljudi: najprej na največ 500, nato pa na največ 50.
Švedska priporočila
Ljudem so svetovali, naj se držijo socialne distance, si umivajo roke, skrbijo za higieno kašlja, delajo od doma, če lahko, in ostanejo doma, če imajo blage bolezenske znake, ki kažejo na okužbo s korono. Zelo mili ukrepi v primerjavi z ukrepi v drugih državah.
Strateg takšnega švedskega spoprijemanja s pandemijo je bil glavni državni epidemiolog Anders Tegnell. Ta je marca, ko sta sosedi Danska in Norveška zaprli svoje meje in uvajali stroge zajezitvene ukrepe, govoril, da ti ukrepi ne temeljijo na znanstvenih podatkih, ampak so politični spodbujeni.
Tegnell proti strogim ukrepom
O zajezitvenih ukrepih z zapiranjem javnega in gospodarskega življenja je Tegnell menil: "To so ukrepi, ki jih lahko imaš samo omejen čas, zato je boljše, da jih prihraniš za takrat, ko jih res rabiš. Če jih uporabiš prezgodaj, se jih bodo ljudje naveličali."
Med skandinavskimi državami je imela Švedska najbolj blage zajezitvene ukrepe in tudi največ mrtvih zaradi covid-19. Naključje ali ne, Švedska je edina od štirih skandinavskih držav, ki ji trenutno vlada moški – socialdemokratski premier Stefan Löfven. Vsem drugim skandinavskim državam vladajo ženske: Finski socialdemokratka Sanna Marin, Norveški konservativka Erna Solberg in Danski socialdemokratka Mette Frederiksen.
Prav nasproten je bil pogled danskega virologa Allana Randrupa Thomsena, ki je o švedskem pristopu za spletno stran thelocal.dk dejal, da je to jezdenje skozi pandemijo, zaradi česar se bo virus na Švedskem bolj razširil in bo povzročil veliko smrti.
Virus trosi smrt po švedskih domovih za ostarele
Prvi hud udarec je švedski model doživel, ko se je virus spomladi razširil v domovih za ostarele. Ko so Švedi to opazili, so hitro prepovedali obiske v domovih za ostarele. A bilo je že prepozno. Takrat je bilo jasno, da bo zaradi tega mrtvih več tisoč ljudi.
Švedski epidemiologi s Tegnellom na čelu so to smrtonosno napako pozneje priznali. Do te usodne napake je prišlo, ker so bili na začetku prepričani, da se na Švedskem okužbe ne bodo širile med starostniki kot v Italiji, saj se na Švedskem dedki in babice ne družijo tako pogosto s svojimi otroci in vnuki oziroma ne živijo v istem gospodinjstvu z njimi.
Hrepenenje po čredni odpornosti
Kot je sredi aprila v intervjuja za britansko spletno stran UnHerd pojasnjeval Johan Giesecke (nekdanji glavni švedski državni epidemiolog, ki je zaposlil Tegnella), je do vdora virusa v domove za ostarele prišlo s strežnim osebjem, ki je večinoma migrantskega izvora in ki zaradi slabega znanja švedščine morda sploh ni dobro razumel epidemioloških priporočil.
Tako kot drugje po Evropi je tudi na Švedskem virus največ smrti zahteval v domovih za ostarele. Po podatkih švedske vlade je skoraj 90 odstotkov tistih, ki so umrli zaradi covid-19, bilo starih 70 let in več. Skoraj polovica smrti je odpadla na domove za ostarele. Pojavljajo se tudi očitki, da obolelih s covid-19 iz domov za ostarele sploh niso pošiljali v bolnišnice. V številnih domovih za ostarele so obolelim nudili samo paliativno zdravljenje, torej jim omogočili le čim manj boleče umiranje z dovajanjem morfija in pomirjeval. Na fotografiji je eden od domov za ostarele v središču Stockholma.
A kljub temu, da je virus moril po domovih za ostarele, so švedski epidemiologi še vedno zavračali zapiranje javnega in gospodarskega življenja ter še naprej stavili na doseganje čredne odpornosti s pomočjo prekužitve. Aprila je Tegnell napovedoval, da bodo morda v Stockholmu dosegli čredno odpornost že v nekaj tednih.
Umiritev pandemije
A to se ni zgodilo. Pokazalo se je, da je imelo konec aprila protitelesa proti koroni le 7,3 odstotka prebivalcev Stockholma. Junija je bila objavljena nova študija, po kateri je imel protitelesa vsak deseti prebivalec švedske prestolnice. Zelo daleč od čredne odpornosti, ki zahteva tam od 60 do 70 odstotkov prekuženih ali precepljenih.
Pozno spomladi in poleti se je pandemija na Švedskem umirila. V času največjega števila smrti se je država na lestvici smrti zaradi covid-19 na milijon prebivalcev uvrstila dokaj pri vrhu, a nižje od držav, ki so uvedle stroge ukrepe (Italija, Belgija, Francija, Velika Britanija).
Švedski drugi val
Švedska je, ko je drugi val začel kositi v državah na vzhodu in jugovzhodu Evrope, postopoma začela padati na tej lestvici. Za nekaj časa se je zdelo, da švedski model le deluje. A zadnje tedne se je zaradi ponovnega naraščanja okužb in večjega pritiska bolnikov na švedski zdravstveni sistem (temu menda že zmanjkuje osebja, zlasti v Stockholmu) pogled na uspešnost švedskega pristopa spremenil tudi na Švedskem.
Aprilski intervju s švedskim epidemiologom Johanom Gieseckejem, mentorjem Andersa Tegnella:
Celo švedski kralj Carl XVI. Gustaf je pred dnevi v vsakoletnem televizijskem intervjuju o švedski kraljevi družini dejal, da je švedski pristop do pandemije spodletel. To je pozneje potrdil tudi švedski premier Stefan Löfven.
Strožji ukrepi
Švedska zdaj uvaja strožje ukrepe, ki pa še vedno niso tako izjemno strogi. Na začetku novembra je vlada prepovedala točenje alkohola v restavracijah in barih po 10. uri zvečer.
Konec novembra je sledila prepoved javnega zbiranja več kot osmih ljudi (prej od oktobra največ 300 ljudi), decembra je vlada do 24. januarja zaprla javne objekte, kot so bazeni in knjižnice. Srednje šole bodo za mesec dni zaprte, pouk po potekal s pomočjo spleta. Nove, strožje omejitve so tudi glede restavracij in podjetij.
Neuresničene napovedi iz začetka pandemije
Pomemben razlog, da vse več Švedov na lahkotnejši švedski pristop glede kot na zgrešeno strategijo, je v tem, da se niso uresničile nekatere glavne napovedi švedskih državnih epidemiologov na čelu s Tegnellom in Gieseckejem.
Švedski pristop do pandemije je v nedavnem intervjuju grajal tudi švedski kralj Carl XVI. Gustaf. Na vprašanje, ali se boji, da bi se okužil z nevarnim virusom, je 74-letni kralj odgovoril: "V zadnjem času se mi zdi to vse bolj očitno. Prikradel se je vse bližje in bližje. To ni tisto, kar si želite."
Tegnell je namreč marca dejal, da ne bo presenečenje, če bo na koncu pandemije po državah izid enak, ne glede na to, kdo kaj dela. Podobno je maja v članku The invisible pandemic (sl. Nevidna pandemija), ki je bil objavljen v medicinskem tedniku The Lancet, trdil Giesecke: "Pričakujem, da bo čez eno leto število smrti zaradi covid-19 v vsaki državi podobno, ne glede na sprejete ukrepe."
Švedska ima še vedno več mrtvih od sosed
Giesecke je spomladi za švedski časnik Dagens Nyheter še dejal, da bodo Danska, Norveška in Finska po sproščanju ukrepov dohitele Švedsko po številu smrti zaradi koronavirusne bolezni in da bodo jeseni zaradi manjšega števila okuženih bolj izpostavljene drugemu valu okužb. To se za zdaj ni uresničilo.
Po spletni strani worldometers.info (podatki na dan 21. december) ima Švedska do zdaj 789 mrtvih zaradi covid-19 na milijon prebivalcev, Danska 181, Finska 91 in Norveška 74 mrtvih na milijon prebivalcev.
Še vedno boljša od številnih držav
A če je Švedska glede števila mrtvih zgodba o neuspehu v primerjavi s skandinavskimi sosedi, pa jo je za zdaj še vedno boljše odnesla kot številne države (Italija, Belgija, Španija, Velika Britanija, Slovenija …), ki so uvedle stroge zajezitvene ukrepe tako spomladi v prvem valu kot jeseni v drugem valu.
35