Sreda, 15. 3. 2017, 5.54
7 let, 2 meseca
Bo njegova zmaga napoved konca Evropske unije?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,05
5
Nizozemci danes volijo nov parlament. Možnost za zmago ima tudi protiislamska in evroskeptična stranka Geerta Wildersa. A kljub morebitni zmagi bo Wilders težko sestavil novo vlado.
Ena od nedavnih anket javnomnenjske agencije Ipsos je pokazala, da bo Wildersova Stranka za svobodo (PVV) na parlamentarnih volitvah v 17-milijonski Kraljevini Nizozemski pristala na drugem mestu in dobila 23 sedežev v 150-članskem nizozemskem parlamentu.
- To so volitve, ki lahko pokopljejo Evropsko unijo
- Se na Švedskem res dogaja nekaj grozljivega?
- Zakaj je Donald Trump junak delavskega razreda
- Zakaj je Slovenija še vedno bogatejša od Češka
Wilders lahko zmaga, a bo težko sestavil vlado
Opozicijska PVV je bila po javnih merjenjih dolgo časa najbolj priljubljena nizozemska stranka, kar je posledica terorističnih napadov islamskih skrajnežev po zahodni Evropi in nezadovoljstva številnih Nizozemcev zaradi politike odprtih vrat za migrante.
Januarja letos so ji namerili celo več kot 30-odstotno podporo. Kljub temu da je bila po zadnjih anketah na drugem mestu, ni mogoče izključiti Wildersove zmage. A četudi zmaga, je malo verjetno, da bi mu uspelo sestaviti vlado, saj je njegov program za druge nizozemske stranke preveč skrajen.
Kaj hoče Wilders
Wilders namreč napoveduje tako imenovano deislamizacijo Nizozemske (zapiranje mošej in azilnih centrov, prepoved Korana, islamskih simbolov, kot so burke, nikabi in tudi muslimanske rute, izgone radikalnih imamov …), izstop iz EU in vnovično uvedbo guldna namesto evra.
Marine Le Pen in Geert Wilders
Tudi če Wildersu ob morebitni zmagi ne uspe sestaviti vlade, bo njegov volilni uspeh spodbuda za njegovo francosko ideološko kolegico Marine Le Pen, ki se bo aprila in – če bo prišla v drugi krog – maja letos potegovala za položaj predsednice Francije.
Le Penova prav tako napoveduje izstop iz evroobmočja in ponovno uvedbo francoskega franka ter referendum o izstopu Francije iz EU. Zmaga Le Penove in izstop iz evroobmočja bi bila tako hud udarec za evro, ni pa nujno, da bi Francija izstopila iz EU, saj Le Penova zagovarja obstoj Francije v reformirani EU.
Bo Rutte ostal premier?
Po zadnjih anketah se zmaga na volitvah nasmiha konservativno-liberalni Ljudski stranki za svobodo in demokracijo (VVD), ki jo vodi dozdajšnji premier Mark Rutte. Ta vodi Nizozemsko od leta 2010.
Med letoma 2010 in 2012 je njegovo prvo manjšinsko vlado podpiral tudi Wildersov PVV, a je Wilders (ta je nekdanji član VVD) spomladi 2012 umaknil podporo, ker je Ruttejeva vlada začela varčevalno politiko.
Konservativno-liberalni Mark Rutte vodi nizozemsko vlado že od leta 2010 in ima veliko možnosti, da bo to delo opravljal tudi v prihodnjih letih.
Upad podpore konservativnim liberalcem, laburistom in socialistom
Rutte, ki je zmagal na volitvah septembra 2012, zdaj vodi koalicijsko vlado med VVD in nizozemsko Laburistično stranko. Kljub morebitni zmagi pa ankete kažejo, da bo Ruttejev VVD izgubil veliko podpore. Leta 2012 je namreč VVD dobil v parlamentu 41 sedežev, po anketi Ipsosa pa jih bo zdaj samo 26.
Še hujši upad podpore bodo po anketah doživeli levosredinski nizozemski laburisti. Ti so leta 2012 dobili 38 sedežev v parlamentu, zdaj pa jim jih napovedujejo samo 11. Velik polom za nekoč najmočnejšo nizozemsko stranko.
Med osmoljenci sredinih volitev naj bi bila tudi Socialistična stranka, ki je imela do zdaj 15 poslanskih sedežev (toliko kot Wildersov PVV), zdaj pa naj bi dva izgubila.
Če se bodo napovedi uresničile, bo največja poraženka volitev levosredinska Laburistična stranka, ki jo vodi Lodewijk Asscher (na fotografiji skupaj s svojo ženo Jildau Piena). Zdaj druga najmočnejša nizozemska stranka naj bi padla na sedmo mesto.
Vzpon za krščanske demokrate, leve liberalce in Zelene
Na drugi strani si bodo po anketah na letošnjih volitvah zelo opomogli nizozemski krščanski demokrati (CDA). Med letoma 2002 in 2010 je krščanski demokrat Jan Peter Balkenende celo vodil nizozemsko vlado, nato pa je CDA doživel zdrs in leta 2012 pristal pri 13 sedežih. Zdaj naj bi jih krščanski demokrati dobili 21 in bodo postali tretja najmočnejša stranka.
Skok na volitvah naj bi uspel tudi levoliberalni stranki D66, ki naj bi dobila 17 sedežev (leta 2012 jih je dobila 12), in Zeleni levici (GL), ki naj bi s štirih poskočila na 14 sedežev.
5