Četrtek, 16. 3. 2017, 4.00
7 let, 1 mesec
Kaj se bo zdaj zgodilo z Nizozemsko?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,68
2
Po nizozemskih volitvah si lahko Bruselj oddahne, saj Nizozemska ne bo šla na pot odhoda iz EU. A zmagovalca volitev, zdajšnjega premierja Marka Rutteja, čaka težavno sestavljanje koalicije.
Solidna zmaga Marka Rutteja.
Spodletel Wildersov naskok na oblast.
Velik poraz laburistov.
Velik uspeh Zelene levice.
Strankarsko razdrobljen parlament.
Zelo visoka volilna udeležba, ki je presegla 80 odstotkov.
Zmago Ruttejeve desno liberalne Ljudske stranke za svobodo in demokracijo (VVD) so napovedovale že zadnje ankete. A 33 sedežev, kot jih bo v novem sklicu po prvih povolilnih izračunih dobil VVD, je manj, kot je stranki uspelo dobiti na zadnjih volitvah leta 2012.
- Zmaga zdajšnjega premierja, skrajni desničar Wilders si deli drugo mesto
- Ves svet spremlja, kaj se dogaja v tej državi
Rutte Wildersu vzel veter iz jader in prvi prečkal ciljno črto
Takrat je VVD dobil 41 sedežev, torej osem več kot letos. A glede na to, da so ankete še pred meseci protiislamsko in evroskeptično Stranko za svobodo (PVV) Geerta Wildersa postavljale na prepričljivo prvo mesto, je zmaga za 50-letnega Rutteja velik uspeh.
Pri tem je Rutteju pomagalo tudi premikanje proti desni, s katere je preprečeval preveliko odtekanje glasov k Wildersu. Tako je na primer lani jeseni vladna koalicija uzakonila delno prepoved nošenja burke v javnosti.
Trša Ruttejeva politika
Rutte je pred časom tudi javno zagrozil, naj muslimani, ki se nočejo integrirati v nizozemsko družbo, odidejo iz Nizozemske, nekaj dni pred volitvami pa je turškima ministroma preprečil, da bi nagovorila na Nizozemskem živeče Turke.
Prav tako je nizozemska policija s silo razbila Erdoganu naklonjene demonstracije na Nizozemskem živečih Turkov.
Še pred tedni so Geertu Wildersu ankete napovedovale prvo mesto, a je nato prednost do volitev skopnela. Tudi visoka volilna udeležba ni bila voda na njegov mlin.
Težavno sestavljanje koalicije
A Rutte bo imel po volitvah težje delo pri sestavi koalicije. Volivci so namreč kljub vsemu njegovi zdajšnji koaliciji med VVD in levosredinskimi laburisti pokazali rdeči karton. Sestava koalicije med VVD in laburisti niti teoretično ni mogoča.
Če so imeli po volitvah leta 2012 VVD in laburisti (PvdA) skupaj 79 sedežev (za večino v 150-članskem parlamentu je potrebnih najmanj 76 sedežev), sta zdaj stranki zbrali samo 42 sedežev, saj so laburisti doživeli katastrofalni poraz in bodo imeli v novem sklicu samo devet sedežev, 29 manj od zdajšnjih 38.
Izidi po odstotkih in sedežih v parlamentu
- VVD: 21,2 odstotka (33 sedežev)
- PVV: 13,1 odstotka (20 sedežev)
- CDA: 12,4 odstotka (19 sedežev)
- D66: 12,1 odstotka (19 sedežev)
- SP: 9,1 odstotka (14 sedežev)
- GL: 9 odstotkov (14 sedežev)
- PvdA: 5,7 odstotka (9 sedežev)
Razdrobljen parlament, ki ne pozna volilnega praga
Novi nizozemski parlament, ki ne pozna volilnega praga, bo zelo razdrobljen, v njem naj bi bilo po volitvah kar trinajst strank. Wildersova strank bo imela 20 sedežev, pet več, kot jih je dobila leta 2012, po 19 sedežev bodo imeli krščanski demokrati in levi liberalci, po 14 pa socialisti (SP) in Zelena levica (GL).
Rutte je pred volitvami dejal, da si želi VVD sestaviti vlado s krščanskimi demokrati (CDA) in levimi liberalci (D66), a te tri stranke imajo zdaj skupaj le 71 sedežev.
Marine Le Pen
Wildersov neuspeh je seveda slaba popotnica tudi za njegovo francosko kolegico Marine Le Pen, ki jo aprila in maja čakajo predsedniške volitve in je prav tako kot Wilders upala na pozitiven učinek Trumpove zmage v ZDA.
Wilders se je sprijaznil s porazom
Wilders je pred volitvami že malce sprijaznjen s porazom dejal, da je zanj zmaga že to, da je s svojimi temami dal pečat letošnji predvolilni kampanji. Tukaj mu moramo pritrditi, saj so bile priseljevanje, islam in integracija priseljencev glavne predvolilne teme.
Še pred tedni je Wilders veljal za moža, ki mu lahko uspe presenetljiva zmaga, kot je v ZDA uspela Donaldu Trumpu. A rezultati prvih dvojih volitev v EU po novembrskih ameriških predsedniških volitvah (decembrske predsedniške v Avstriji in včerajšnje na Nizozemskem) kažejo, da učinek ali zgled Trumpove zmage v zahodnoevropskih državah ne bo takšen, kot so upali privrženci strank, ki se jih je oprijelo ime populistične.
Nizozemci niso Britanci, nočejo Nexita
Wildersov spodleteli naskok na oblast kaže, da Nizozemci kljub vsemu niso tako nezadovoljni z EU, da bi podprli njegove načrte o izstopu iz EU (Nexit) in ponovno uvedbo lastne valute.
Tudi njegovi načrti o deislamizaciji so dokaj radikalni (prepoved Korana, zapiranje mošej in azilnih centrov, prepoved priseljevanja muslimanov …), zaradi česar so druge stranke že pred volitvami napovedale, da ne bodo sklepale koalicije z njim.
Odločna protiturška politika (zaostritev odnosov s Turčijo, preprečitev nasilnih demonstracij na Nizozemskem živečih Turkov) se je Rutteju obrestovala. V 17-milijonski Nizozemski živi okoli 400 tisoč Turkov, vsi muslimani pa predstavljajo pet odstotkov prebivalstva dežele polderjev in mlinov na veter.
Simpatizirijo z Wildersom, a zanj niso glasovali
Verjetno je tudi zato nekaj volivcev, ki sicer več ali manj simpatizirajo z Wildersom, glasove rajši oddalo drugim strankam, ki imajo realno možnost, da sestavijo vlado.
Velik uspeh mladega Antiwildersa
Po svoje je največja zmagovalka volitev stranka Zelena levica, ki jo vodi 30-letni Jesse Klaver – nekateri ga že primerjajo z Barackom Obamo in Justinom Trudeaujem. Sam se rajši primerja z Johnom F. Kennedyjem, s katerim si deli tudi začetnice JFK – Klaverjevo srednje ime je namreč Fares.
Klaverju, ki je postal predsednik stranke leta 2015, je uspelo povečati število sedežev s štirih na kar 14. Razlog za njegov uspeh je ta, da se je jasno izpostavil kot popolno nasprotje Wildersa – je torej nekakšen Antiwilders, ki je dobil veliko glasov razočaranih volivcev laburistične stranke.
Do zdaj je bila stranka Zelena levica dokaj obrobna, saj je imela le štiri sedeže. Pod vodstvom mladega Klaverja pa je zlasti na račun laburistov dobila kar 14 sedežev. Uspel mu je skok z 2,3 odstotka leta 2012 na zdajšnjih devet odstotkov.
Klaver bi sprejel še več beguncev
Če so se druge leve stranke pri vprašanju priseljevanja in islama zaradi strahu pred Wildersom pomikale proti desni (laburisti so tako začeli zagovarjati napredno domoljubje, socialisti – ti imajo zdaj 14 sedežev – pa strožji nadzor na mejah), je Klaver, ki je po očetu maroškega rodu, odločno zagovarjal sprejemanje še več beguncev.
Bo po volitvah Klaver šel v koalicijo z Ruttejem? Pred volitvami je Klaver napovedoval, da bi rad postal premier in sestavil levosredinsko koalicijo brez desnega liberalca Rutteja. A Zeleni, levi liberalci, socialisti, laburisti in levo usmerjena Krščanska unija (CU) imajo po volitvah le 61 sedežev, premalo, da bi sami sestavili vlado.
2