Sreda, 15. 3. 2017, 16.24
7 let, 1 mesec
Parlamentarne volitve na Nizozemskem
Vzporedne volitve: zmaga za aktualnega premierja, skrajni desničar Wilders si deli drugo mesto
Vladajoča Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD) premierja Marka Rutteja je zmagala na nizozemskih parlamentarnih volitvah, kažejo rezultati vzporednih volitev. Dobila je 31 sedežev v 150-članskem parlamentu. Skrajno desna Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa si z dvema drugima strankama deli drugo mesto.
Ruttejevi VVD se obeta 31 sedežev v nizozemskem parlamentu, Wildersova PVV naj bi dobila 19 sedežev, toliko kot tudi krščanski demokrati (CDA) ter sredinska stranka D66.
Rutte bo tako verjetno znova, že tretjič od leta 2010, vodil vlado. Seveda bo moral oblikovati koalicijo. Najverjetnejšo poznavalci vidijo v VVD, D66, krščanskih demokratih in Zeleno levico (GL), ki so ji volivci namenili 16 sedežev.
Ruttejeva koalicijska partnerica od leta 2012, socialdemokratska Stranka za delo (PvDA), je največja poraženka volitev, saj bo namesto zdajšnjih 38 poslanskih sedežev zasedla devet. Padec je bil večji, kot so napovedovale ankete.
"Te volitve so priložnost, da volivci porazijo populizem napačne vrste," je pred glasovanjem dejal aktualni premier Rutte.
Za naklonjenost volivcev se je potegovalo rekordnih 28 strank. Wilders je sicer skoraj do zadnjega veljal za očitnega zmagovalca volitev, a brez možnosti za sestavo nove vlade, saj so vse večje stranke vnaprej odločno zavrnile možnost, da bi po volitvah koalicijo sklenile s PVV.
Mark Rutte bo verjetno znova, že tretjič od leta 2010, vodil vlado.
Populistu Wildersu ni uspel preboj, ki so ga napovedovale nekatere ankete, po katerih se mu je obetalo celo 30 poslanskih sedežev, a je že pred objavo izidov vzporednih volitev dejal: "Karkoli se bo že zgodilo, duha ne moremo več spraviti nazaj v steklenico. Domoljubna revolucija se bo zgodila, če ne danes, pa jutri."
Po objavi izidov vzporednih volitev je Wilders na Twitterju objavil, da "se ga Rutte še ne bo tako hitro znebil".
Žgoča predvolilna kampanja pritegnila volivce
Volilna kampanja je bila osredotočena bolj na iskanje identitete in kulturnih vrednot kot na običajna vprašanja o gospodarskem napredku. Poleg tega so volitve minile v senci spora s Turčijo.
Parlamentarne volitve na Nizozemskem so veljale za preizkus priljubljenosti skrajno desnih in populističnih strank pred preostalimi letošnjimi volitvami v Evropi, kot so predsedniške v Franciji in parlamentarne v Nemčiji.
Predsednik Stranke za svobodo Geert Wilders je znan po svojih izjavah, kritičnih do islama, in zavzemanju za izstop Nizozemske iz Evropske unije. Wildersu ni uspel preboj, ki so ga napovedovale nekatere ankete, po katerih se mu je obetalo celo 30 poslanskih sedežev.
V nasprotju z večino evropskih držav na Nizozemskem nimajo v vnaprej določenega volilnega praga za vstop v parlament, tako da imajo dobre možnosti za poslanski mandat tudi manjše stranke.
1