Sreda, 18. 1. 2017, 3.29
7 let, 1 mesec
Katere sposobnosti bo moral imeti delavec v javni upravi?
Tehnično in strokovno znanje, sodelovanje z javnostjo, globalna omrežja znotraj sektorjev in odprt um ter okretnost na delovnem mestu. To je pet lastnosti, ki jih bodo po mnenju Svetovnega gospodarskega foruma v prihodnosti potrebovali delavci v javni upravi.
Tehnologija in predvsem razvoj hitro spreminjata naravo in spretnosti, ki jih potrebujemo na delovnem mestu. Četrta industrijska revolucija bo prinesla veliko sprememb in priložnosti za drugačen način dela. Pri Svetovnem gospodarskem forumu (World Economic Forum) so poiskali pet sposobnosti, ki jih bodo potrebovali pogosto prezrti delavci v javni upravi.
Na zadnji dan lanskega leta je bilo v slovenski javni upravi zaposlenih več kot 30 tisoč ljudi.
Zaradi hitrosti razvoja in nenehnega prilagajanja bo pritisk na obstoječe tradicionalne sisteme vedno večji. Prilagajanje razmeram in izkoriščanje prednosti so po mnenju Svetovnega gospodarskega foruma ključnega pomena za uspešen trajnostni razvoj javnih zavodov po svetu.
Katerih pet sposobnosti je po njihovem mnenju ključnih za javne uslužbence v luči četrte industrijske revolucije?
Tehnično znanje
Javni uslužbenec mora biti strokovnjak na svojem področju, da mu javnost lahko zaupa. Tehnično znanje in njegova uporaba v javnem interesu so temeljne veščine javnega uslužbenca.
Ob tem se morajo uradniki izobraževati in pridobivati nova tehnična znanja, ki jih javne institucije potrebujejo, prilagajanje in usvajanje novih znanj pa mora biti tako hitro kot v zasebnem sektorju.
Strokovno znanje
Strokovno znanje morajo uslužbenci povezati s podatki in jih znati analizirati. Toliko podatkov še ni bilo nikoli na voljo, zato morajo biti vlade opremljene z orodji za njihovo obdelavo.
Ob tem mora biti javni uslužbenec samoiniciativen in se spraševati, kateri podatki jim manjkajo.
Sodelovanje z javnostjo
Javne ustanove ne smejo biti več ločene od prebivalcev, ampak se morajo bolj povezovati pri razvoju zakonov in drugih predpisov, ki so ključni za učinkovito upravljanje.
Ustvarjanje učinkovitih kanalov med javnimi uslužbenci in ljudmi je bistvenega pomena za četrto industrijsko revolucijo.
Globalna omrežja znotraj sektorjev
Četrta industrijska revolucija je produkt globalnega sodelovanja med različnimi področji in podjetji. Torej med uradniki, podjetji in javnostjo, ki si izmenjujejo informacije in najboljše prakse ter ustavljajo škodljive učinke. Stari modeli zaprtosti morajo dati prednost preglednosti oziroma transparentnosti.
Odprt um in okretnost na delovnem mestu
Javni uslužbenci morajo ohranjati radovednost in jo uporabljati v korist države za zagotavljanje javne varnosti.
Na odgovornih položajih morajo biti ljudje, ki bodo znali vodili projekte in bodo osredotočeni na rezultate. Ob tem mora biti zagotovljena neodvisnost delavcev v javni upravi pred vplivi poslovnega in političnega vmešavanja, v sistemu pa morajo biti varovalke, ki bodo preprečevale "kreativne" regulacije.
Na svetu je vedno več podatkov, ki jih je treba smiselno obdelati in z njimi skrbno ravnati. Za to naj bi poskrbela četrta industrijska revolucija.
Kaj je četrta industrijska revolucija?
Industrija 4.0 naj bi nastala pod vplivom dveh na prvi pogled nasprotujočih si pojavov. Po eni strani, predvsem po zaslugi vedno večje računalniške zmogljivosti, ki jo dobimo za isti denar, informacijska moč ni več zgoščena v manjšem številu mest, temveč je vedno bolj decentralizirana.
Po drugi strani pa se nekoč na videz nepovezljive naprave zdaj povezujejo z namenom čim boljše izkušnje za uporabnike. Nastaja internet stvari (Internet of Things), v katerem se resnični in navidezni – to je informacijski – svet vedno bolj prepletata in kjer je vedno več podatkov, ki jih je treba smiselno obdelati in z njimi skrbno ravnati.
Tistih s posebnimi znanji roboti ne bodo ogrozili.
Nas mora biti strah robotov?
Raziskava podjetja za tržne raziskave Forrester je pokazala, da bodo v ZDA do leta 2021 roboti nadomestili šest odstotkov zdajšnjih delovnih mest.
Največ razlogov za skrb naj bi imeli zaposleni v klicnih centrih in drugih oblikah podpore strankam ter zaposleni v logistiki in prometu, zlasti vozniki tovornjakov in taksisti. Po nekaterih pričakovanjih bo avtomatizacija delovnih mest na teh področjih potekala najhitreje.
Tisti s posebnimi znanji se nimajo česa bati – prav nasprotno, povpraševanje po njih presega ponudbo.
35 odstotkov osnovnih sposobnosti za delo bo v petih letih drugačnih
Analiza Svetovnega gospodarskega foruma je pokazala, da se lahko v času od izbire ustrezne šole do konca šolanja potrebe po nekem delovnem mestu oziroma sposobnostih povsem spremenijo. Med letoma 2015 in 2020 se bo spremenilo 35 odstotkov osnovnih, za delo potrebnih sposobnosti.
3