Ponedeljek, 6. 10. 2025, 6.35
2 tedna, 5 dni
Evropa vlaga v znanost – v Sloveniji že več kot 4.800-krat
Slovenski znanstveniki razvijajo "živo kožo", ki bo spremenila gradbeništvo
Na prvi pogled se zdi, da ima gradbeništvo malo skupnega z glivami. A prav tam, kjer običajni ljudje vidimo težave s plesnijo, znanost razkriva rešitve za prihodnosti. Znanstveniki v Sloveniji razvijajo nove materiale, ki posnemajo izjemno sposobnost gliv, in sicer da se obnavljajo, prilagajajo in hkrati ščitijo svoj habitat. Če bo raziskava uspešna, bodo stavbe v prihodnosti dobile nekakšno "živo kožo" oziroma premaz, ki ne samo da nadomešča škodljive kemikalije, ampak se tudi sam regenerira, čisti zrak in nadomešča škodljive kemikalije. Za tem prebojem stoji močna podpora Evropske unije, ki v Sloveniji povezuje znanost, inovacije in trajnost.
Glive lahko uspevajo v različnih okoljih, zaradi česar so idealne za ustvarjanje bolj zdravih in okolju prijaznih izdelkov
Inovacija iz Slovenije: ko gradbeni materiali postanejo živi
V Izoli nastaja ena najdrznejših evropskih raziskav na področju gradbeništva. Ekipa raziskovalcev oddelka InnoRenew CoE na Univerzi na Primorskem razvija premaz, ki deluje kot "živa koža" za stavbe. Navdih so našli v glivah – organizmih, ki se v naravi nenehno obnavljajo, prilagajajo in hkrati ščitijo svoj habitat. Če bo projekt uspešen, bodo prihodnje stavbe prejele zaščito, ki se bo znala sama regenerirati, čistiti zrak in nadomeščati okolju škodljive kemikalije.
Gre za projekt ARCHI-SKIN, ki ga podpira Evropski raziskovalni svet v okviru programa Horizon Europe. Zanj je namenjenih skoraj dva milijona evrov, raziskave pa bodo potekale še vse do leta 2027. To je le eden v vrsti primerov, kako evropska sredstva slovenskim znanstvenikom omogočajo, da razvijajo rešitve, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja ljudi.
S podporo EU ekipa razvija okolju prijazne gradbene materiale, ki se lahko sami obnavljajo – tako kot to počne narava
Prvi rezultati so že obetavni. Raziskovalci so med številnimi vrstami gliv izpostavili vrsto Aureobasidium pullulans, ki se je izkazala za posebej odporno, prilagodljivo in varno za uporabo. V laboratorijih jo podrobno preučujejo z naprednimi metodami, cilj pa je razumeti, kako glive rastejo, se organizirajo in ustvarjajo zaščitne sloje, nato pa ta mehanizem prenesti v gradbeništvo.
Če bo razvoj uspešen, bomo namesto s sintetičnimi premazi v prihodnje hiše in javne stavbe prekrivali s trajnostnimi, bioinspiriranimi materiali. Ti bodo zmanjšali potrebo po vzdrževanju, podaljšali življenjsko dobo konstrukcij in prispevali k zelenemu prehodu, ki ga Evropska unija postavlja med svoje prednostne cilje.
Mednarodna, 13-članska ekipa razvija bioaktivni zaščitni premaz za gradbene materiale
Moč znanosti z evropsko podporo
Raziskave, ki premikajo meje mogočega, ne nastajajo same od sebe. Za njimi stojijo leta vztrajnosti, predanih ljudi in stabilna podpora, brez katere bi številne prebojne ideje ostale le na papirju. Evropska unija je v Sloveniji do zdaj podprla že več kot 4.800 raziskovalnih in gospodarskih organizacij ter v znanost in inovacije vložila več kot milijardo evrov.
To niso naložbe, ki bi koristile zgolj raziskovalnim ustanovam. Njihov učinek se pozna v vsakdanjem življenju, od varnejših materialov, novih tehnologij pa do rešitev, ki prispevajo k bolj zdravemu in trajnostnemu okolju. S programi je Horizon Europe EU omogoča raziskovalcem, da razvijajo ideje, ki bi bile brez takšne podpore preveč tvegane ali preveč zahtevne.
Prav zato lahko slovenski znanstveniki danes snujejo materiale, ki združujejo naravo in tehnologijo ter presegajo omejitve klasičnega gradbeništva. Takšni projekti ne kažejo le poti v prihodnost, temveč dokazujejo, da lahko znanost ob pravi podpori prinaša rešitve, ki koristijo celotni družbi.
Ljudje za idejami
Anna Sandak in Anja Černoša sodelujeta v isti ekipi
Za projektom ARCHI-SKIN stoji izr. prof. dr. Anna Sandak, vodilna raziskovalka na področju trajnostnih materialov in inženirskih živih materialov. Anna Sandak vodi raziskovalno skupino na Univerzi na Primorskem ter je prejemnica prestižnih evropskih projektov ERC in EIC, v okviru katerih vodi skupino raziskovalcev s področja materialov, mikrobiologe, biologije, kemije in informacijskih tehnologij. Iz gliv razvijajo rešitve za arhitekturne premaze in sodelujejo v več evropskih projektih. Skupaj dokazujejo, da lahko tudi slovenski raziskovalci premikajo meje v gradbeništvu prihodnosti.
Anna Sandak vodi raziskovalni projekt Evropske unije o okolju prijaznih nadomestkih za premaze s kemikalijami, kot so barve in druga zaščitna sredstva za stavbe.
Od laboratorija do vsakdanjega življenja
Raziskave, kot je ARCHI-SKIN, kažejo, da znanost ni oddaljena od vsakdanjega življenja. Kar nastaja v laboratorijih v Izoli, lahko že v bližnji prihodnosti spremeni način, kako gradimo in vzdržujemo stavbe – bolj trajnostno, bolj varno in v sožitju z naravo.
Pomembno vlogo pa tu s svojo podporo igra Evropska unija, ki omogoča, da tudi v lokalnih okoljih nastajajo prebojne rešitve z globalnim potencialom. To niso le projekti za znanstvene članke, temveč inovacije, ki bodo vplivale na naša mesta, domove in kakovost življenja.
