Sobota, 8. 3. 2025, 11.00
1 dan, 11 ur
Jih bo Trump uničil? To je znano.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,47
Kritiki ameriškega predsednika Donalda Trumpa svarijo, da njegova nepredvidljiva politika, ki vzbuja strah med evropskimi kupci ameriškega orožja, škoduje ameriški orožarski industriji. Na fotografiji: Trump leta 2019 v tovarni, ki izdeluje tanke abrams.
Nepredvidljiva politika Donalda Trumpa, ki vnaša nemir med ameriške zaveznike, lahko povzroči dolgoročno škodo za eno od najpomembnejših ameriških industrijskih panog – orožarsko industrijo. Delnice ameriških orožarskih podjetij zato padajo ali rastejo počasi, borzni razcvet pa doživljajo evropski orožarski koncerni. Nekateri v ZDA tako že trdijo, da Trump ubija ameriško orožarsko industrijo.
Od inavguracije novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa 20. januarja letos so delnice šestih največjih ameriških orožarskih podjetij v povprečju padle za štiri odstotke. Medtem so delnice največjih evropskih orožarskih podjetij v istem obdobju zrasle za skoraj 40 odstotkov, je že pred tedni pisal britanski medij Financial Times.
800 milijard evrov težek načrt oboroževanja
Delnice evropskih orožarskih koncernov, kot so nemški Rheinmetall, francoski Thales in italijanski Leonardo, je še bolj pognal navzgor 800 milijard evrov težek načrt EU o krepitvi evropskih obrambnih zmogljivosti, ki so ga ta teden podprli na izrednem vrhu EU.
Še zlasti se delnice evropskih orožarskih podjetij krepijo, delnice ameriških pa padajo (npr. delnice največjega orožarskega koncerna na svetu Lockheed Martin) ali rastejo precej počasneje (delnice RTX in Northrop Grummana), ker bo Evropa pri krepitvi svojih obrambnih zmogljivosti stavila zlasti na lastno orožarsko industrijo in ne več toliko na ameriško.
Nepredvidljiva Trumpova politika
Kot piše ameriški medij Foreign Policy, je eden od pomembnih razlogov za to tudi nepredvidljiva Trumpova politika. Trump namreč na eni strani izvaja spravljivo politiko do Putinove Rusije, po drugi strani pa je zelo trd ali celo sovražen do ameriških zaveznikov.
Ponižujoč odnos do ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Beli hiši je med ameriškimi zaveznicami okrepil strah, da se ne morejo več zanesti na ZDA in njihova varnostnega zagotovila. To vpliva tudi na odločitve o nakupu orožja.
Zelo velika streznitev za Evropo je bil že govor ameriškega podpredsednika JD Vancea na letošnji Münchenski varnostni konferenci, sodu pa je izbilo dno Trumpovo in Vancevo poniževanje ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Ovalni pisarni Bele hiše.
Konec ameriških varnostnih zagotovil?
Sklep, ki ga bodo številni voditelji potegnili iz prepira med Trumpom in Vanceom z Zelenskim, je, da varnostna zagotovila ZDA – ključni razlog, zakaj države ponavadi kupujejo ameriško orožje – ne bodo več prepričljiv argument, piše Foreign Policy.
3. marca, na prvi trgovalni dan po Trumpovem ostrem srečanju z Zelenskim v petek in poznejšem obrambnem vrhu evropskih voditeljev v Londonu konec preteklega tedna, so evropske obrambne delnice naredile velik skok: ob zaključku trgovanja v ponedeljek se je italijanski Leonardo podražil za več kot 17 odstotkov, francoski Thales pa skoraj toliko; Rheinmetall se je podražil za 15 odstotkov, švedski Saab pa za skoraj 12 odstotkov.
Bo Trump še dovolil uporabo ameriškega orožja proti Rusiji?
Zaradi Trumpove spravljive oziroma že skoraj prijateljske politike do Putinove Rusije je evropske države strah, da ZDA ne bi dovolile uporabe ameriškega orožja proti Rusiji. To je tudi eden od pomembnih razlogov, zakaj evropske države vse bolj stavijo na evropsko orožje.
Sodobno orožje zahteva stalne posodobitve programske opreme. Zato je v zadnjem času številne v Evropi strah, da lahko ZDA zaradi takšnih ali drugačnih razlogov evropskim kupcem ameriškega orožja odtegnejo te posodobitve. Pojavlja se celo strah, da bi lahko Američani na daljavo izklopili sodobna ameriška letala, kot je F-35, ki jih prodajajo evropskim državam. Na fotografiji: Trump in pilot letala F-35. Letalo F-35 izdeluje največje orožarsko podjetje na svetu Lockheed Martin.
Ohlajanje evropskega navdušenja nad nakupi ameriškega orožja je povezano tudi s Trumpovo napovedjo, da evropskim državam ne bo več dajal varnostnega zagotovila. Ta varnostna zagotovila pa so bila jedro posla pri nakupih orožja. Ta varnostna zagotovila morajo biti dolgoročna, ker se tudi nakupljeno orožje uporablja več desetletij.
So se Finci opekli z nakupom letal F-35?
Prav zaradi ameriških varnostnih zagotovil je Finska leta 2021 od ZDA za 9,4 milijarde dolarjev (8,7 milijarde evrov) kupila bojna letala F-35, čeprav bi bili švedski gripni cenejši. Nakup orožja ZDA je namreč način nakupa prijateljstva in zaščite ZDA.
Toda s Trumpom, ki zdaj odkrito kaže, da je na strani Rusije in ruskega predsednika Vladimirja Putina, tudi najbolj radodarni kupci ameriškega orožja ne morejo biti več prepričani, da bo njihov denar dosegel naklonjenost in zaščito Washingtona.
Strah pred preprečevanjem posodabljanja programske opreme
Kot piše Foreign Policy, je takšna negotovost še posebej problematična, ker sodobno orožje potrebuje stalne posodobitve programske opreme. To pomeni, da kupci teh izjemno dragih izdelkov potrebujejo popolno gotovost, da bo država prodajalka še naprej sodelovala in da bodo posodobitve programske opreme tako na voljo.
Že najmanjši dvomi, da bi se Trump lahko odločil škodovati prijateljskim vladam z blokiranjem posodobitev programske opreme za njihove vojaške arzenale, so dovolj, da te vlade ponovno razmislijo o nakupih ameriškega orožja.
