Ponedeljek, 28. 9. 2020, 4.00
4 leta, 2 meseca
Je to organizacija, ki opere največ denarja na svetu?
Zloglasni Hezbolah ni samo teroristična organizacija, ampak je v Libanonu v zadnjih letih postal država v državi. Obenem je po svetu vzpostavil učinkovito omrežje za pranje denarja, pridobljenega z organiziranim kriminalom.
Libanon je država, ki se pogosto znajde v središču zanimanja svetovnih medijev, in to skoraj praviloma zaradi kakšne negativne zgodbe. Spomnimo se samo na nedavno silovito eksplozijo uskladiščenega amonijevega nitrata v bejrutskem pristanišču, ki je zatresla libanonsko prestolnico.
Propad bližnjevzhodne Švice
Libanon je po prvi svetovni vojni prišel pod francosko oblast (prej je bil dolga stoletja pod Turki), leta 1943 pa je postal neodvisna država. V svojih zlatih časih po drugi svetovni vojni je država ob Sredozemskem morju postala znana kot bližnjevzhodna Švica, saj je bila tamkajšnje finančno in bančno središče.
Zgodba o uspehu se je dokončno končala leta 1975, ko je izbruhnila libanonska državljanska vojna. Na eni strani so bili kristjani, na drugi pa Palestinska osvobodilna organizacija (PLO) ter njihovi muslimanski, panarabski in levičarski zavezniki. Krvava vojna se je končala šele leta 1990. Posledica vojne je bila, da so libanonski kristjani izgubili glavno besedo v državi, ki so jo ustanovili in desetletja vodili.
Šiitska država v državi
Med državljansko vojno, leta 1985, je bila ustanovljena organizacija Hezbolah (sl. Alahova stranka). V ozadju organizacije libanonskih šiitskih muslimanov je šiitski Iran. Hezbolah, ki je trn v peti še posebej Izraelu (leta 2006 je izbruhnila celo prava vojna med Hezbolahom in judovsko državo), je v Libanonu na koncu postal država v državi.
Hezbolah, ki odločilno kroji usodo Libanona, od leta 1992 vodi Hasan Nasrala.
Hezbolah je zastopan v libanonski vladi, ima lastno vojsko, medije in celo socialne ustanove. A ne samo to, Hezbolah, ki ga je 21 držav (pa tudi EU) razglasilo za teroristično organizacijo, je tudi kriminalno omrežje z lovkami na različnih koncih sveta.
Poročilo ameriške organizacije
Pretekli teden je ameriška politično-svetovalna in lobistična organizacija Foundation for defense of democracies (FDD) na svoji spletni strani objavila članek z naslovom Hezbollah finance in Lebanon (sl. Hezbolahove finance v Libanonu), ki sta ga napisala Tony Badran in Emanuele Ottolenghi.
Avtorja sta v uvodu svojega članka oziroma študije zapisala, da libanonska vlada trenutno išče mednarodno pomoč, da bi rešila svoj finančni sistem. Za to naj bi potrebovala kar 93 milijard ameriških dolarjev. Tudi če bi se to izvedlo, pa bodo libanonski finančni sistem še vedno pestile sistemske napake.
Hezbolah naj bi na leto opral več milijard
Kot pišeta avtorja, je namreč libanonski finančni sistem prepleten z nezakonitimi financami oziroma je nosilec sistema pranja denarja, s katerim se financirajo Hezbolah in njegove dejavnosti.
Hezbolahu pri pranju denarja pomagajo tudi finančne institucije v različnih državah. Leta 2011 so tako odkrili, da s Hezbolahom sodeluje bejrutska Libanonsko-kanadska banka (ang. Lebanese-Canadian Bank). To banko so pozneje zaprli.
Na leto po oceni študije Hezbolah s pomočjo svojega sistema pranja denarja zasluži več milijard dolarjev. Hezbolahovo pralnico denarja so pod drobnogled vzeli ameriški obveščevalci. Ti sicer niso ugotovili vseh podrobnosti omrežja, a so glavne osnove znane, trdita avtorja.
Način delovanja Hezbolahovega omrežja
Hezbolahov sistem pranja denarja naj bi temeljil na trgovinskih tokovih, ki segajo vse do Južne Amerike, Afrike, Evrope in ZDA. "Toda da bi Hezbolah ta denar lahko vrnil domov, morajo sredstva prehajati skozi formalni libanonski in mednarodni finančni sistem," poudarjata avtorja v študiji ter dodajata, da sta v središču tega sistema libanonski bančni sistem in politična elita.
V Hezbolahovem finančnem omrežju pa so tudi finančne institucije v zalivskih državah, na Daljnem vzhodu, v Evropi, Latinski Ameriki in ZDA. Večina Hezbolahovega denarja je naloženega v tujih bankah, del pa se vrne v Hezbolahovo libanonsko blagajno.
Od mamil do "krvavih" diamantov
Hezbolah denar, ki ga pere s pomočjo svoje svetovne mreže sodelavcev, pridobiva z različnimi kriminalnimi dejavnostmi: proizvodnja in trgovina z mamili, trgovina z ljudmi, tihotapljenje orožja, nedovoljena trgovina z zaščitenimi živalmi, nezakonito sekanje gozdov in prodaja diamantov, ki jih kopljejo na vojnih območjih.
Zelo pomemben Hezbolahov vir prihodkov je trgovina s kokainom, pri kateri sodeluje z latinskoameriškimi mamilarskimi karteli.
Pri trgovini z mamili Hezbolah sodeluje predvsem s kolumbijskimi mamilarskimi karteli, pa tudi z drugimi omrežji preprodajalcev mamil iz Latinske Amerike. Hezbolah iz Latinske Amerike tihotapi kokain ter ga preprodaja v Evropi in na Bližnjem vzhodu, kar je že leta 2011 ugotovil ameriški Urad za boj proti mamilom (DEA).
Libanonsko-kolumbijski kralj trgovine z mamili
Leta 2011 je pod drobnogled ameriških preiskovalcev prišel libanonsko-kolumbijski poslovnež Ayman Joumaa, ki je sodeloval s Hezbolahom in mehiškim mamilarskim kartelom Los Zetas. Na mesec naj bi omenjeni libanonsko-kolumbijski poslovnež leta 2011 opral za 200 milijonov dolarjev.
Ko Hezbolah denar iz nezakonitih dejavnosti vloži v formalni finančni sistem, ga vrne k svojim partnerjem v kriminalnih dejavnostih, tako da od njih kupi blago in ga prodaja naprej. Ta sistem omogoča Hezbolahu nepretrgan denarni tok.
Uvoz rabljenih avtomobilov z Zahoda v Afriko
Preiskovalci so tudi ugotovili, da Hezbolah denar, ki ga pridobiva s trgovino z mamili, posreduje trgovcem z rabljenimi avtomobili v zahodni Afriki. Ti potem s tem denarjem popolnoma zakonito kupujejo rabljene avtomobile v Evropi in ZDA ter jih prodajajo na afriškem trgu.
Hezbolah denar iz nezakonitih poslov opere tudi s pomočjo prodaje evropskih in ameriških rabljenih avtomobilov na afriškem trgu.
Po prodaji rabljenih avtomobilov afriškim kupcem Hezbolah oziroma ljudje, ki so povezani z njim, denar prenesejo v Libanon. Leta 2011 so denar tako prenesli na libanonsko menjalnico denarja, ki je delovala v okviru zdaj že zaprte Libanonsko-kanadske banke v Bejrutu. Podjetja, ki so del omrežja, so nato v imenu latinskoameriških kupcev kupovala blago v Aziji.
Hezbolahovo "krožno" gospodarstvo
Ko je bilo blago dostavljeno kupcem na debelo v Kolumbiji in Venezueli, je bilo nato prodano naprej prek podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo na drobno. Izkupiček od prodaje je bil potem vrnjen latinskoameriškim mamilarskim kartelom. Krog se tako sklene.
Zgoraj opisani primer Aymana Joumae, ki velja za kralja trgovine z mamili, ni osamljen, saj se Hezbolah pri svojih nečednih poslih pranja denarja zelo opira na pripadnike skupnosti libanonskih šiitov, ki so se naselile v Severno in Južno Ameriko ter Afriko in Evropo.
Tihotapljenje blaga v Libanon in Sirijo
Hezbolah pa se ukvarja tudi s tihotapljenjem najrazličnejšega blaga v sosednjo Sirijo, na primer dizelskega goriva in pšenične moke. Blago prihaja v bejrutsko pristanišče in na bejrutsko mednarodno letališče Rafic Hariri, ki sta pod nadzorom Hezbolaha.
Hezbolah je tihotapil blago tudi skozi bejrutsko pristanišče, ki ga je letos avgusta zelo poškodovala močna eksplozija.
Agenti ameriškega Urada za boj proti mamilom so v operaciji, ki so jo poimenovali Operacija cedra (ang. Operation Cedar), odkrili, kako luksuzni izdelki, drage ure in avtomobili, ki so kupljeni z izkupičkom od trgovine z mamili, prihajajo v Libanon. To Hezbolahu uspeva s pomočjo brigadnega generala libanonske vojske, ki je odgovoren za nadzor na letališču.
Hezbolah tudi tihotapi različno blago v Libanon iz Sirije. Tako je na primer lani tihotapil poceni iransko jeklo. To je najprej prišlo v sirsko pristanišče Latakijo, od tod pa so ga na skrivaj pretihotapili čez sirsko-libanonsko mejo na ozemlje, ki ga nadzoruje Hezbolah, in ga nato prodajali naprej po državi.
25