Četrtek, 7. 4. 2022, 6.02
2 leti
Nov mednarodni udarec za Rusijo #vŽivo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
87
"Nedvomno lahko trenutno stanje označimo za najtežje v zadnjih treh desetletjih za Rusijo," je v dumi dejal ruski premier Mihail Mišustin.
43. dan vojne v Ukrajini. Generalna skupščina ZN je Rusijo izključila iz Sveta ZN za človekove pravice. Gre za nov odmeven poraz Rusije v mednarodni skupnosti. Ruski premier Mihail Mišustin je priznal, da Rusija doživlja najtežje obdobje v zadnjih treh desetletjih, Kremelj pa je priznal znatne izgube ruskih vojakov v Ukrajini. Države članice EU so dosegle dogovor o petem svežnju sankcij proti Rusiji, ki vključuje tudi embargo na uvoz premoga v unijo. ZDA pa so v sredo uvedle nov sveženj sankcij proti Rusiji, ki se med drugim nanašajo na Putinovi hčerki Katerino Tihonovo in Marijo Voroncovo. Sankcije uvajajo prepoved poslovanja z njima in zamrznitev premoženja v ZDA. Kot so danes sporočili iz Kremlja, je uvedba sankcij proti Putinovima hčerkama nerazumljiva.
22.10 Države članice dosegle dogovor o petem svežnju sankcij
20.59 Kremelj priznal znatne izgube ruskih vojakov v Ukrajini
18.36 Odposlanec ZN ob obisku Buče napovedal preiskavo
17.55 Generalna skupščina ZN izključila Rusijo iz Sveta ZN za človekove pravice
17.53 Ruski premier: Doživljamo najtežje obdobje v zadnjih treh desetletjih
16.33 Stoltenberg: Zaveznice za okrepitev vojaške pomoči Ukrajini
16.29 Nove sankcije ZDA proti Putinovima hčerkama
15.30 Madžarska prejela prvo pošiljko ruskega jedrskega goriva od začetka vojne v Ukrajini
13.54 Dron posnel katastrofo na cesti pri Kijevu
13.43 Zelenski: Grčija mora uporabiti vpliv v EU za pomoč Mariupolu
13.34 Lukašenko: Zahodne sankcije odpirajo nove priložnosti za Rusijo in Belorusijo
12.27 Ursula von der Leyen in Joseph Borell jutri potujeta v Kijev
11.46 V bližini Zaporožja so sestrelili tri manevrirne rakete
11.15 Ukrajina Madžarsko obtožuje podpiranja Rusije in Putina
11.05 Na Ukrajino izstreljenih več kot 1.400 raket
10.53 Starejša ženska Rusom ukradla strelivo in ga dala ukrajinskim vojakom
10.23 Rusi obstreljujejo mesto Popasna
10.18 Rusi: Uničili smo skladišča goriva v štirih ukrajinskih mestih
8.55 Ukrajina bo poskušala vzpostaviti deset humanitarnih koridorjev
8.42 Avstrija je izgnala štiri ruske diplomate
8.35 V Mariupolu je bilo ubitih več kot pet tisoč civilistov
6.55 Ukrajinci trdijo, da so dosegli preboj na jugu države
6.45 V Hostomelu uvajajo enotedensko policijsko uro
5.45 New York Post: Na posnetkih so gruzijski plačanci
5.30 ZN o izključitvi Rusije iz Sveta OZN za človekove pravice
5.00 Zunanji ministri Nata z ukrajinskim kolegom o nadaljnji vojaški podpori
22.10 Države članice dosegle dogovor o petem svežnju sankcij
Države članice EU so danes dosegle dogovor o petem svežnju sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, ki vključuje tudi embargo na uvoz premoga v Unijo, so za STA potrdili viri pri EU. Dogovorili so se tudi o prepovedi transakcij na štiri ruske banke, med njimi na drugo največjo VTB. Podrobnosti bodo sicer predvidoma znane v petek.
Države članice so tako potrdile predlog Evropske komisije za prepoved uvoza ruskega premoga. To bo po navedbah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen stalo štiri milijarde evrov na leto.
V sklopu sankcij bodo prepovedali tudi transakcije na štiri ključne ruske banke, med njimi na drugo največjo VTB. "Te štiri banke, ki jih bomo popolnoma odrezali od trga, obvladujejo 23-odstotni tržni delež v ruskem bančnem sektorju," je v torek ob predstavitvi predloga dejala von der Leynova in ocenila, da bo ukrep še oslabil ruski finančni sistem.
Druge podrobnosti ukrepov še niso znane. Komisija je sicer predlagala še prepoved vstopa ruskim ladjam v pristanišča po Uniji. Eden od ukrepov bi se po predlogu komisije nanašal na izvoz visokotehnoloških izdelkov v Rusijo. Poleg tega je predlagala še prepoved sodelovanja ruskih podjetij pri javnih naročilih v državah članicah ali ukinitev vse finančne podpore, evropske ali nacionalne, ruskim javnim organom.
Države članice bodo peti sveženj sankcij potrjevale po pisnem postopku, ki naj bi bil končan v petek. Takrat bodo znane tudi podrobnosti dogovora.
20.59 Kremelj priznal znatne izgube ruskih vojakov v Ukrajini
Ruske enote so v Ukrajini utrpele znatne izgube, je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, vendar ni navedel števila žrtev. Obenem pa je zavrnil obtožbe o pokolu v mestu Buča, češ da gre po njegovih besedah za dobro zrežirano insinuacijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V pogovoru za britansko televizijo Sky News je dejal, da so vojaške žrtve za Rusijo velika tragedija, ni pa navedel njihovega števila. Rusija je konec marca sporočila, da je izgubila 1.351 vojakov, še 3.825 pa jih je bilo ranjenih.
Poleg tega je Peskov zatrdil, da so ruske enote umaknili iz ukrajinskih regij Kijev in Černigov kot gesto dobre volje med mirovnimi pogajanji. V povezavi z Mariupolom je dejal, da je to osamljeno pristaniško mesto na jugovzhodu Ukrajine del ljudskih republik, ki jih je priznala Moskva. "Mariupol bo osvobojen nacionalističnih bataljonov in upamo, da se bo to zgodilo prej kot pozneje v operaciji," je dejal Peskov.
Domnevne vojne zločine, ki naj bi jih Rusi zagrešili v Mariupolu, na primer napad na porodnišnico, pa tudi v Buči, je označil za lažne. Dodal je, da Rusijo zanima neodvisna in objektivna preiskava vseh zločinov. A pred tem je treba po njegovih besedah razjasniti obliko te mednarodne preiskave.
18.36 Odposlanec ZN ob obisku Buče napovedal preiskavo
Preiskovalci bodo raziskali smrtne žrtve med civilisti po umiku ruske vojske v ukrajinskem mestu Buča, je danes med obiskom mesta dejal generalni podsekretar ZN za humanitarne zadeve in posebni odposlanec ZN Martin Griffiths. Dodal je, da je izvedba preiskave naslednji korak, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Svet je že globoko pretresen," je dejal Griffiths in dodal, da je "naslednji korak izvedba preiskav".
Griffiths, ki je v Bučo prispel v spremstvu koordinatorja ZN za ukrajinsko krizo Amina Awade, se je ustavil tudi na kraju množičnega grobišča, ki so ga Ukrajinci izkopali v bližini cerkve. Bučo je obiskal, ko se je vračal iz Moskve, kjer se je srečal z uradniki in razpravljal o humanitarnih razmerah v Ukrajini po več kot mesecu dni ruske invazije.
17.55 Generalna skupščina ZN izključila Rusijo iz Sveta ZN za človekove pravice
Generalna skupščina ZN je s 93 glasovi za, 24 proti in 58 vzdržanimi glasovi potrdila resolucijo, ki prekinja članstvo Rusije v Svetu ZN za človekove pravice zaradi pokolov civilistov v Ukrajini, ki jo je napadla 24. februarja. Za potrditev resolucije je bila potrebna dvotretjinska večina prisotnih držav članic ZN, ki so glasovale.
Gre za nov odmeven poraz Rusije v mednarodni skupnosti po resoluciji Generalne skupščine ZN, ki je obsodila rusko invazijo in zahtevala takojšen umik iz Ukrajine.
Ruska misija pri ZN je že v sredo zvečer vsem predstavništvom v New Yorku poslala pisno opozorilo, ki je bilo prilagojeno posameznim državam oziroma skupinam držav.
Nekatere so dobile samo opozorilo, da bo glasovanje za resolucijo ali le vzdržani glas oziroma izostanek z glasovanja služil interesom ZDA in to bo Rusija ustrezno obravnavala. Druge države pa so dobile neposredno svarilo, da jih čakajo povračilni ukrepi.
Grožnje niso zalegle in Rusija pa se je zavedala poraza, kar je bilo mogoče razbrati iz tega, da Rusije v Generalni skupščini ni zastopal veleposlanik Vasilij Nebenzija, ampak njegov namestnik.
Za resolucijo so glasovale vse članice EU in tudi države, ki se ji želijo pridružiti. Za resolucijo je glasovala celo ruska zaveznica Srbija, proti pa države, kot so Kitajska, Belorusija, Sirija in Kuba. Vzdržale pa so se večinoma afriške države, med njimi Egipt, Singapur, Venezuela, Brazilija in Mehika.
Potrditev resolucije pomeni, da Rusija tehnično ostaja članica Sveta za človekove pravice ZN, ki zaseda v Ženevi, vendar nima nobenih pravic, ki izhajajo iz članstva. Tak izid glasovanja pred podobami pokola civilistov v Buči pri Kijevu verjetno ne bi bil mogoč.
Predlog resolucije je uvodoma predstavil veleposlanik Ukrajine Sergij Kislica, ki je Rusijo obtožil množičnih pobojev civilistov ter omenil rusko pismo članicam ZN in dejal, da se agresor perverzno predstavlja kot žrtev, in pozval države, naj glasujejo za resolucijo. Ruski diplomat je dogajanje označil za teater, resolucijo pa za poskus ZDA, da uvedejo kolonializem na področju človekovih pravic s pomočjo majhne skupine držav.
Kitajski veleposlanik, ki je glasoval proti, pa je znova iskal ravnotežje med načelno podporo suverenosti vseh članic ZN in nasprotovanjem ukrepom, ki se sprejemajo proti državi, ki krši suverenost Ukrajine. Države, ki so se vzdržale, so večinoma trdile, da to ne bo pripomoglo h koncu spopadov.
Rusija je postala prva stalna članica Varnostnega sveta ZN v zgodovini, ki je bila izključena iz kateregakoli telesa ali organa ZN. Pri Svetu za človekove pravice je ista usoda leta 2011 doletela Libijo, preden je bil strmoglavljen diktator Moamer el Gadafi.
Izredno zasedanje Generalne skupščine ZN so začasno prekinili za kosilo in se bo nadaljevalo z govori držav, ki utemeljujejo svoje glasove za resolucijo. Prijavljenih je okrog 30 govornikov, med njimi tudi veleposlanik Slovenije Boštjan Malovrh.
Slovenija pozdravlja suspenz pravic Ruske federacije iz članstva v Svetu ZN za človekove pravice, ki ga je danes izglasovala Generalna skupščina ZN, je sporočilo ministrstvo za zunanje zadeve.
Slovenia supported the resolution on suspension of Russia's rights of membership from the @UN_HRC. It is necessary to uphold the integrity of the Human Rights Council as 🇷🇺 continues with aggression against 🇺🇦, with evidence alleging war crimes & grave violations of human rights.
— MFA Slovenia (@MZZRS) April 7, 2022
17.53 Ruski premier: Doživljamo najtežje obdobje v zadnjih treh desetletjih
"Rusija se zaradi zahodnih sankcij brez primere spopada z najtežjim položajem v zadnjih treh desetletjih, a poskusi tujih držav, da bi jo izolirali od svetovnega gospodarstva, ne bodo uspešni," je v dumi dejal ruski premier Mihail Mišustin.
Zahodne države še naprej uvajajo gospodarske sankcije proti Rusiji, da bi jo prisilile, da konča svojo vojaško operacijo v Ukrajini in umakne svoje sile.
"Nedvomno lahko trenutno stanje označimo za najtežje v zadnjih treh desetletjih za Rusijo," je dejal Mišutin. Dodal je, da takšne sankcije niso bile uporabljene niti v najtemnejših časih hladne vojne.
Mišustin je v spodnjem domu ruskega parlamenta še napovedal, da bo morala Rusija vse, kar bo letos zaslužila, porabiti za državno pomoč.
Vlada je doslej obljubila več kot bilijon rubljev za podporo podjetjem, družinam z otroki in socialno pomoč. Od tega bo 250 milijard rubljev porabljenih za državno pomoč ruskim železnicam.
Rusko zunanje ministrstvo se je odzvalo na odločitev slovenske vlade, da zmanjša število osebja na ruskem veleposlaništvu. Označili so jo za zelo neodgovorno in neprijazno.
16.33 Stoltenberg: Zaveznice za okrepitev vojaške pomoči Ukrajini
Zunanji ministri zveze Nato so se danes na zasedanju v Bruslju strinjali, da je treba okrepiti vojaško pomoč Ukrajini v njenem boju proti ruski invaziji, je povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba jih je pozval, da pomoč potrebujejo takoj, saj da bo drugače prepozno.
"Strinjali smo se, da moramo okrepiti pomoč Ukrajini," je po zasedanju povedal Stoltenberg. Zaveznice v Natu so pripravljene storiti več tudi glede vojaške pomoči, je poudaril.
Ni pa želel govoriti o podrobnostih vojaške pomoči, med katero je po njegovih besedah tudi sodobno orožje. Dodal je, da se zaveznice zavedajo nujnosti pomoči, predvsem v luči premikov ruskih sil proti vzhodu Ukrajine in grožnji velike ofenzive na Donbas.
To, da je pomoč nujna, je na ločeni novinarski konferenci po zasedanju povedal tudi ukrajinski zunanji minister Kuleba.
"Ali nam boste pomagali zdaj, pri čemer govorim o dnevih, ne tednih, ali pa bo vaša pomoč prišla prepozno. In bodo umrli številni ljudje, številni civilisti bodo izgubili domove, številne vasi bodo uničene. Samo zato, ker bo pomoč prišla prepozno," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Bitka za Donbas bo po njegovih besedah "spominjala na drugo svetovno vojno". Vključevala bo na tisoče tankov, oklepnikov, letal in topništva, je ponazoril. "Rusija ima svoj načrt, mi imamo svojega. Rezultat te bitke bo odločen na bojišču," je poudaril.
Članice Nata krepijo tudi humanitarno in finančno pomoč, je na novinarski konferenci povedal Stoltenberg. Danes so razpravljali o dodatni pomoči, vključno s področjem kibernetske varnosti. Ukrajini bodo poleg tega zagotovili opremo za zaščito pred kemičnimi in biološkimi grožnjami.
Slovenski zunanji minister Anže Logar pa je poudaril pomen nadaljnje politične podpore Ukrajini in dostave humanitarne pomoči. Prav tako je pozval k zagotavljanju dodatne praktične pomoči Ukrajini, tudi z vojaško opremo, in potrdil sodelovanje Slovenije v bojni skupini, ki bo v okviru Nata vzpostavljena na Slovaškem, so sporočili z zunanjega ministrstva.
#NATO | Drugi dan zasedanja so zunanji ministri o dogajanju v Ukrajini 🇺🇦 govorili z ministri partnerskih držav: ruska agresija se mora končati. Strinjali so se, da Ukrajina potrebuje okrepljeno politično in praktično podporo ter pomoč zaveznic @NATO v opremi. pic.twitter.com/iSmZGCd6St
— MFA Slovenia (@MZZRS) April 7, 2022
Stoltenberg je obenem poudaril, da je primarna naloga Nata ščititi zaveznice in tudi preprečiti stopnjevanje tega spora v vojno med Natom in Rusijo.
Zaveznice so se danes strinjale, da je treba pomagati tudi drugim regionalnim partnericam, ki jih Rusija ogroža, je dejal generalni sekretar zavezništva. Pri tem je navedel Gruzijo ter Bosno in Hercegovino. Za zadnjo bi lahko pripravili nov sveženj gradnje zmogljivosti.
Zunanji ministri Nata so spregovorili še o nadaljnjih odnosih z Rusijo, kar bo vključeno v nov strateški koncept Nata. Ta načrt za prilagajanje vse bolj nevarnemu in tekmovalnemu svetu pa bo prvič vključeval tudi oceno posledic naraščajočega vpliva Kitajske za varnost zavezništva.
Ministri so se obenem zavzeli za okrepitev sodelovanja s partnericami v azijsko-pacifiški regiji, katerih predstavniki so danes prav tako sodelovali na delu zasedanja. Članice Nata ter Avstralija, Japonska, Nova Zelandija in Južna Koreja so se strinjale o okrepitvi praktičnega in političnega sodelovanja na različnih področjih.
Med temi je Stoltenberg omenil kibernetsko varnost nove tehnologije in boj proti dezinformacijam. Tesneje pa bodo sodelovali tudi na področju pomorske varnosti, podnebnih sprememb in odpornosti. "Ker globalni izzivi zahtevajo globalne rešitve," je dejal.
16.29 Nove sankcije ZDA proti Putinovima hčerkama za Kremelj nerazumljive
ZDA so v sredo uvedle nov sveženj sankcij proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino, ki se med drugim nanašajo na zunanjega ministra Sergeja Lavrova ter Putinovi hčerki Katerino Tihonovo in Marijo Voroncovo. Sankcije uvajajo prepoved poslovanja z njimi in zamrznitev premoženja v ZDA.
Katerina Tihonova je dejavna na področju tehnologije in je tesno povezana z rusko vlado ter obrambno industrijo, je razvidno iz obrazložitve o uvedbi sankcij Washingtona, poroča Reuters. Marija Voroncova pa vodi vladne programe na področju genetskih raziskav, ki so prejeli milijardna sredstva Kremlja in jih osebno nadzira Putin.
Washington je nov sveženj sankcij sprejel po razkritju o pobojih civilistov v ukrajinski Buči nedaleč od Kijeva. Ameriški predsednik Joe Biden je poboje v sredo označil za velik vojni zločin.
Kremelj je danes kritiziral nove sankcije ZDA proti Rusiji. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova je odločitev o uvedbi sankcij proti predsednikovima hčerkama težko razumeti. Kot je pojasnil, se bodo v Moskvi na to ustrezno odzvali.
15.30 Madžarska prejela prvo pošiljko ruskega jedrskega goriva od začetka vojne v Ukrajini
Madžarska je danes sporočila, da je prejela prvo pošiljko ruskega jedrskega goriva, odkar je Rusija sprožila invazijo na Ukrajino, zaradi česar se je prekinila običajna dobavna pot do Madžarske. Ta je gorivo za svojo jedrsko elektrarno doslej dobivala po železnici, tokrat pa so ga po navedbah Budimpešte dostavili z letalom.
Na Madžarskem je v sredo pristalo rusko letalo, ki je pripeljalo jedrsko gorivo skozi zračni prostor Belorusije, Poljske in Slovaške, je povedal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto, ki je v videu na Facebooku potrdil prvi tovrstni transport.
Ta je doslej potekal po železnici iz Rusije prek Ukrajine na Madžarsko, vendar zaradi vojne ta prevoz ni bil mogoč, zaradi česar je bilo treba zagotoviti alternativni način, je pojasnil.
Madžarska ima južno od Budimpešte edino jedrsko elektrarno Paks, zgrajeno s tehnologijo iz sovjetske dobe v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki zagotavlja skoraj polovico električne energije v državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Jedrska energija bi po mnenju Szijjarta morala biti še naprej izvzeta iz sankcij EU, ki razpravlja o novih ukrepih proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini in s tem povezanih grozodejstev ruske vojske.
Evropski parlament je v danes sprejeti resoluciji pozval k popolnemu embargu na uvoz ruske nafte, premoga, jedrskega goriva in plina. Poslanci so tudi pozvali k izključitvi Rusije iz mednarodnih organizacij in nadaljnji dobavi orožja Ukrajini.
Embargu na uvoz nafte, plina in jedrskega goriva iz Rusije sicer nasprotujejo poslanci madžarske vladajoče stranke Fidesz. Kot je danes sporočila njihova poslanka v Evropskem parlamentu Kinga Gal, bi tak ukrep "ubil madžarsko gospodarstvo" in madžarske družine bi postale tiste, ki bi plačale ceno vojne.
Kot je dejala poslanka, podpirajo ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine kot tudi rusko agresijo, vendar nasprotujejo predlogom v Evropskem parlamentu in vseh drugih evropskih institucijah glede uvedbe embarga na ruski plin, nafto in miroljubno uporabo jedrske energije, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.
13.54 Dron posnel katastrofo na cesti pri Kijevu
Ostanki uničenih ruskih konvojev stojijo ob ukrajinski cesti zahodno od Kijeva. Videoposnetek so posneli z dronom, potem ko so se ruske sile popolnoma umaknile iz regije.
Zračni posnetek prikazuje deset razbitin tankov in drugih vojaških vozil na tripasovni cesti.
Aerial view of a Russian column completely obliterated on the highway west of Kyiv city.#Russia #Ukraine pic.twitter.com/bQ4rw5T51a
— BlueSauron👁️ (@Blue_Sauron) April 6, 2022
13.43 Zelenski: Grčija mora uporabiti vpliv v EU za pomoč Mariupolu
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v nagovoru na posebnem zasedanju grškega parlamenta pozval Grčijo, naj uporabi svoj vpliv v EU in reši preostalo prebivalstvo "mučeniškega" Mariupola. Pozval je tudi k strožjim ukrepom proti ruskim bankam in trgovanju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Prosimo, da kot članica EU uporabite svoj vpliv za boljšo organizacijo reševanja v Mariupolu," je Zelenski po uradnem prevodu dejal na posebnem zasedanju grškega parlamenta. Dodal je, da je v opustošenem mestu ostalo še približno sto tisoč ljudi.
Zelenski se je zavzel tudi za strožje prepovedi za ruske banke. "Ruske banke ne smejo služiti v svetovnem kreditnem sistemu, zapreti jim moramo vrata – vsem, ne le nekaterim," je dejal. Poudaril je še, da dokler se bo ta strašna vojna nadaljevala, v evropska pristanišča ne bi smeli sprejemati ruskih tankerjev.
Grški zunanji minister Nikos Dendias je danes v Bruslju ob zasedanju zunanjih ministrov članic Nata dejal, da bo Grčija pozvala Mednarodno kazensko sodišče (ICC), naj preišče vojne zločine v ukrajinskem pristaniškem mestu Mariupol, kjer je pred rusko invazijo živela številčna grška skupnost.
13.34 Lukašenko: Zahodne sankcije odpirajo nove priložnosti za Rusijo in Belorusijo
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je na seji Varnostnega sveta dejal, da zahodne sankcije odpirajo nove priložnosti za Rusijo in Belorusijo, ker so zahodna podjetja sprostila veliko prostora na trgih teh dveh držav, poroča beloruska agencija Belta.
Za naše države se odpirajo nove priložnosti. Ko zahodna podjetja zapustijo trg Unije, imamo na voljo ogromne niše za širitev, je dejal Lukašenko.
Zahodne sankcije so po mnenju Lukašenka nova priložnost za Rusijo in Belorusijo.
Dodal je, da "hitrost in globina sankcij kažeta, da so bile podrobno in dolgo načrtovane". Lukašenko meni, da je "jasno, da so bile uvedene ne glede na odnose med Rusijo in Ukrajino" in da bi bile "sankcije v vsakem primeru uvedene".
"Dejansko ti omejevalni ukrepi proti Rusiji in Belorusiji, ki so jih uvedle ZDA in njihove zaveznice, postajajo sankcije za ves svet. Uveljavljen sistem trgovine se uničuje," je dejal.
"V EU ni dovolj hrane, premalo je tudi gnojil za kmetijski sektor. Države, ki to razumejo, zlasti Kitajska, nasprotujejo zahodnim sankcijam, ki destabilizirajo svetovni trg," je dejal beloruski predsednik.
12.27 Ursula von der Leyen in Joseph Borell jutri potujeta v Kijev
Iz Evropskega parlamenta so sporočili, da bosta jutri v Kijev k Volodimirju Zelenskemu odpotovala predsednica Evropske komisije Ursula Von Der Leyen in Jospeh Borell, visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije.
V Kijevu se bosta sestala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, so danes sporočili z Evropske komisije. Kot so dodali, bosta Zelenskemu in celotni Ukrajini prenesla sporočilo popolne solidarnosti EU.
"Predsednica bo prenesla sporočilo popolne solidarnosti EU s predsednikom in celotno Ukrajino v ruski invaziji," je na današnji novinarski konferenci v Bruslju povedal glavni govorec Evropske komisije Eric Mamer.
Razpravljali bodo tudi o podpori, ki jo EU zagotavlja Ukrajini, tudi v luči donatorske konference, ki bo v soboto potekala v poljski prestolnici Varšavi. Te se bosta predvidoma udeležila tudi von der Leynova in Borrell.
Da bosta predsednica komisije in visoki zunanjepolitični predstavnik še ta teden obiskala Kijev, kjer se bosta sestala z Zelenskim, so sicer v Bruslju sporočili že v torek.
Von der Leynova in Borrell bosta tako sledila premierjem Slovenije, Poljske in Češke, ki so v Kijev odpotovali sredi marca. Minuli konec tedna pa je Ukrajino kot prva predstavnica EU od začetka ruske invazije obiskala tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.
Pred časom so se v Kijev odpravili slovenski premier Janez Janša, poljski premier Mateusz Morawiecki in češki premier Petr Fiala.
11.46 V bližini Zaporožja so sestrelili tri manevrirne rakete
Ukrajinska protizračna obramba je v sredo zvečer sestrelila tri manevrirne rakete, je v Telegramu sporočil sekretar mestnega sveta Zaporožja Anatolij Kurtev.
Ekipa CNN-a je v Zaporožju včeraj okoli 23. ure slišala nekaj, kar je zvenelo kot letalo, nato pa je sledila močna eksplozija, so zapisali na CNN.
11.15 Ukrajina Madžarsko obtožuje podpiranja Rusije in Putina
Kijev je danes obtožil Madžarsko, da pomaga ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu v vojni proti Ukrajini. Obtožbe sledijo dan po tem, ko je madžarski premier Viktor Orban dejal, da je Madžarska v nasprotju z drugimi državami EU pripravljena kupovati ruski plin v rubljih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Budimpešta je naredila naslednji korak in Putinu pomaga nadaljevati agresijo na Ukrajino," je v izjavi po navedbah AFP dejal tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko. Ocenil je, da Madžarska s tem "ruši enotnost EU".
Kijev madžarske izjave o pripravljenosti na kupovanje ruskega plina v rubljih ocenjuje kot sovražno stališče do Ukrajine, je dejal Nikolenko. Madžarski predlog za organizacijo rusko-ukrajinskih mirovnih pogajanj v Budimpešti je ob tem označil za ciničnega.
"Če Madžarska res želi ustaviti vojno, bi morala storiti naslednje: prenehati sabotirati enotnost EU, podpreti nove sankcije proti Rusiji in vojaško pomagati Ukrajini, ne pa zagotavljati dodatnih virov financiranja za ruski vojaški stroj," je dodal.
Nikolenko je obsodil tudi zadržanost madžarskih oblasti pri obsojanju Rusije za grozodejstva ruske vojske v Buči, Irpinu in Hostomelu, kjer so v zadnjih dneh odkrili več sto trupel civilistov.
11.05 Na Ukrajino izstreljenih več kot 1.400 raket
Na ukrajinska mesta je bilo do zdaj izstreljenih več kot 1.400 raket, so sporočili z ukrajinskega obrambnega ministrstva.
More than 1400 missiles were fired at #Ukrainian cities.#StopRussianAgression#StopRussianWar pic.twitter.com/jTNWINOaz5
— MFA of Ukraine 🇺🇦 (@MFA_Ukraine) April 7, 2022
10.53 Starejša ženska Rusom ukradla strelivo in ga dala ukrajinskim vojakom
Starejša ženska v vasi blizu Kijeva je med okupacijo ruskim vojakom med spanjem ukradla strelivo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ženska je strelivo skrila v zajčnik in ga pozneje izročila ukrajinskim vojakom. Povedala je, da se ni bala, ko so ruske sile vstopile v njeno vas Peremoha.
VIDEO: 👏 A woman residing in the village of Peremoha in the Kyiv region nicked a box of ammunition from the Russian occupiers.
— WAR IN UKRAINE 2022 (@WARUKRAINE2022) April 4, 2022
The woman hid the ammo in a rabbit cage, and after the liberation of the village she handed it over to the Armed Forces! pic.twitter.com/0fq6dUPYZO
10.23 Rusi obstreljujejo mesto Popasna
Obstreljevanje mesta Popasna v vzhodni ukrajinski regiji Lugansk se nadaljuje, je v poročilu zapisala ukrajinska vojska.
To je del ruskih načrtov za nadaljevanje ofenzive na mesti Rubižne in Nižni, severno in južno od mesta Severni Doneck v regiji Lugansk, je sporočil ukrajinski generalštab.
V štabu navajajo, da so ruske čete v Novotoškivsku, tudi v regiji Lugansk, "neuspešno" poskušale prebiti ukrajinske obrambne črte.
Nasilje nad civilisti je bilo storjeno na območjih, ki so jih zasedle ruske sile, ruske čete pa so izvedle "prisilno preselitev" prebivalstva Mariupola v dele regije Doneck, ki jo je okupirala Rusija, je zapisano v poročilu. Te informacije ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
Medtem se je župan Harkova odzval na pozive podpredsednice vlade Irine Vereščuk, naj prebivalci vzhodne Ukrajine pobegnejo pred pričakovano novo rusko ofenzivo.
Igor Terehov je dejal, da v tem trenutku niti on niti vojska ne razmišljata o potrebi po množični evakuaciji iz drugega največjega mesta v državi, ampak da se poziv k evakuaciji nanaša na okrožji Losova in Barvinkova v regiji Harkov. Okrožja so južno od Harkova blizu Donbasa.
Samo mesto Harkov je dobro opremljeno in pripravljeno na obrambo, je dejal in dodal, naj se vsak sam odloči, ali bo odšel ali ostal.
10.18 Rusi: Uničili smo skladišča goriva v štirih ukrajinskih mestih
Ruske rakete so ponoči uničile štiri skladišča goriva v ukrajinskih mestih Nikolajev, Harkov, Zaporožje in Čuhujev, so sporočili z ruskega obrambnega ministrstva.
Navedli so tudi, da so objekte uporabljali ukrajinski vojaki za oskrbo vojakov blizu Mikolajeva in Harkova ter v regiji Donbas na skrajnem jugovzhodu.
8.55 Ukrajina bo poskušala vzpostaviti deset humanitarnih koridorjev
Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je dejala, da bo Ukrajina poskušala zagotoviti deset humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov.
Dodala je, da bodo morali prebivalci, ki bodo poskušali zapustiti Mariupol, uporabljati svoja vozila.
Силами рятувальників ГУ ДСНС України у Донецькій області 6 квітня було евакуйовано 198 осіб, з яких 45 - діти.
— МВС України (@MVS_UA) April 7, 2022
Громадян вивозили з різних населених пунктів Донецької області, таких як місто Вугледар Волноваського району, Красногорівка та Новогродівка Покровського району. pic.twitter.com/4Y2GJSwFpD
8.42 Avstrija je izgnala štiri ruske diplomate
Iz Avstrije so izgnali štiri ruske diplomate, saj naj se ne bi obnašali v skladu z njihovim diplomatskim statusom, je sporočila tiskovna predstavnica avstrijskega zunanjega ministra. Trije diplomati dejalo na ruskem veleposlaništvu, eden pa v Salzburgu. Državo morajo zapustiti do 12. aprila.
Po domnevnih vojnih zločinih v Buči so se za podobne poteze odločile tudi Francija, Italija in Nemčija.
Toda za razliko od teh držav Avstrija ni povedala, da je njihova odločitev posledica ruskih sil, ki delujejo v Ukrajini.
8.35 V Mariupolu je bilo ubitih več kot pet tisoč civilistov
Od začetka ruske invazije na Ukrajino je bilo ubitih več kot pet tisoč civilistov, vključno z 210 otroki, je dejal župan Mariupola Vadim Bojčenko. Ruske sile so bombardirale bolnišnico, v kateri je zgorelo 50 ljudi, je še povedal in dodal, da je rusko bombardiranje uničilo več kot 90 odstotkov mestne infrastrukture.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem dodal, da Rusija blokira humanitarni dostop do obleganega pristaniškega mesta Mariupol, ker želi skriti dokaze o več tisoč ubitih ljudeh.
"Bojijo se, da bo svet videl, kaj se tam dogaja," je Zelenski povedal za turško televizijo Haberturk. "Mislim, da je v Mariupolu prava tragedija, pekel. Ubili so na tisoče ljudi in na tisoče je bilo ranjenih," je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP dodal Zelenski.
"Vemo za tisoče pogrešanih Ukrajincev," je dejal v nagovoru na Telegramu in kot primer navedel nedavno odkritje trupel v Buči. Dejal je, da obstajata le dve možnosti, kaj se je zgodilo z pogrešanimi – ali so jih deportirali v Rusijo ali pa so jih ubili.
6.55 Ukrajinci trdijo, da so dosegli preboj na jugu države
Ruske sile poskušajo prevzeti popoln nadzor nad Donbasom, so v dnevnem poročilu o stanju na bojiščih po poročanju BBC sporočile ukrajinske oborožene sile. Ruske čete se "preoblikujejo in izvajajo izvidništvo" za ofenzivo v regiji Donbas na vzhodu Ukrajine, ki vključuje Doneck in Lugansk.
Glavni cilji ruskih čet so preboj obrambe ukrajinskih sil v Donecku, prav tako poskušajo prevzeti popoln nadzor nad mestom Mariupol. Ruske sile še naprej obstreljujejo Harkov na severovzhodu Ukrajine. Ruske čete uporabljajo železniške proge za hitro premikanje vojaškega tovora, še navajajo ukrajinske oborožene sile.
Orožje in druga oprema sta že prispela na železniško postajo Kupjansk na severovzhodu Ukrajine s postaje Valujki v Belgorodu v Rusiji. Ukrajinske sile pa so prevzele nadzor nad Osokorivko pri Hersonu na jugu Ukrajine. Pri BBC vseh teh trditev niso neodvisno preverili.
6.45 V Hostomelu uvajajo enotedensko policijsko uro
V Hostomelu za teden dni uvajajo policijsko uro, je sporočila ukrajinska poslanka Lesja Vasilenko. Policijska ura se je začela danes ob šesti uri zjutraj in bo trajala do 14. aprila. Vasilenkova dodaja, da je to nujni ukrep, da v mestu odstranijo mine in omogočijo vračanje civilistov.
5.45 New York Post: Na posnetkih so gruzijski plačanci
Na družbenem omrežju Telegram se je pojavil videoposnetek, na katerem se zdi, da ukrajinski vojaki pobijajo ujete pripadnike ruske vojske. Ukrajinske enote na posnetku niso identificirali, piše New York Post, prizori na posnetkih pa so stari in identični tistim, ki jih je v videu objavila ukrajinska tiskovna služba Unian 30. marca. Na teh posnetkih ni ubijanja ranjenih ruskih vojakov, enoto na posnetku pa so identificirali kot gruzijske plačance, ki se borijo na ukrajinski strani.
Video shows Ukrainian forces shooting dead a wounded Russian soldier https://t.co/o0r1AdCChh pic.twitter.com/upJ8XsPz6v
— New York Post (@nypost) April 6, 2022
Tovrstne dogodke je ukrajinska vojska že obsodila in napovedala preiskavo.
Posnetek, za katerega The New York Times trdi, da je pristen, so na Telegramu objavili v ponedeljek. Prikazuje skupino ukrajinskih vojakov, ki ubijajo ujete ruske vojake v bližini Kijeva. "Še vedno je živ. Posnemite te roparje. Glej, še vedno je živ! Diha," pravi moški na posnetku, medtem ko pred njim na cesti leži ranjeni ruski vojak. Ukrajinski vojak je po navedbah nato dvakrat ustrelil ruskega vojaka, a ker se je ta še naprej premikal, je vanj ustrelil še enkrat. Nato je ta obmiroval.
Posnetek naj bi nastal severno od vasi Dmitrivka, približno deset kilometrov jugozahodno od Buče. Opozorilo: video vsebuje nazorne prizore krvavih trupel.
5.30 ZN o izključitvi Rusije iz Sveta OZN za človekove pravice
Generalna skupščina ZN bo danes glasovala o izključitvi Rusije iz Sveta OZN za človekove pravice zaradi obtožb o ruskem poboju civilistov v Buči. Prav tako se bo danes slovaški premier Eduard Heger odpravil na pot v Kijev, kjer bo obiskal ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ta pa bo nagovoril grški parlament.
🇸🇰Slovak PM @eduardheger will join 🇪🇺 EC President @vonderleyen & 🇪🇺EU foreign policy chief @JosepBorrellF tomorrow’s trip to #Kiyv and meet 🇺🇦#Ukrainian President @ZelenskyyUa. Well done @eduardheger. Stay safe, U have our support! #StandWithUkrainehttps://t.co/m1tgXhWHKF
— Tomáš Hubinák (@TomasHubinak) April 6, 2022
Glasovanje o izključitvi Rusije iz Sveta OZN za človekove pravice bo potekalo po 16. uri po srednjeevropskem času. Za začasno izključitev bodo potrebni glasovi dveh tretjin držav v 193-članski generalni skupščini.
Glasovanje poteka sredi mednarodnega ogorčenja nad grozljivimi prizori pobojev civilistov na območjih Ukrajine, zagrešenih po umiku ruskih sil.
"Obrazi iz Buče in opustošenje po vsej Ukrajini od nas zahtevajo, da zdaj svoje besede uskladimo z dejanji," je že v ponedeljek dejala veleposlanica ZDA Linda Thomas-Greenfield. Pri tem je dodala, da ne moremo dovoliti, da bi država članica, ki spodkopava vsa načela, ki so nam draga, še naprej sodelovala v svetu in Rusijo obtožila, da svoj sedež uporablja kot orodje za širjenje propagande.
Ukrajinski predsednik Zelenski bo danes nadaljeval svoje nagovore parlamentov evropskih držav prek videopovezave. Tokrat se bo odzval na povabilo Aten in nagovori grški parlament. Grčija je sicer v četrtek napovedala izgon 12 ruskih diplomatov.
Slovaški premier Heger pa bo danes zvečer odpotoval v Kijev. Kot je dejal, naj bi Ukrajino obiskal skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, česar pa v Bruslju za zdaj niso potrdili. Predsednica Evropske komisije se bo danes namreč mudila v Bolgariji in na Švedskem.
5.00 Zunanji ministri Nata z ukrajinskim kolegom o nadaljnji vojaški podpori
Zunanji ministri zveze Nato bodo danes končali dvodnevno zasedanje v Bruslju, v ospredju katerega je ruska invazija na Ukrajino. Na delu zasedanja se jim bodo pridružili tudi zunanji ministri partnerskih držav, vključno z ukrajinskim ministrom Dmitrom Kulebo. V ospredju razprave bo nadaljnja vojaška pomoč Ukrajini.
Drugi dan zasedanja zunanjih ministrov, ki se ga udeležuje tudi vodja slovenske diplomacije Anže Logar, se bo začel z razpravo o globalnih varnostnih vprašanjih. Tega dela zasedanja se bodo udeležili tudi ministri oziroma predstavniki partneric Nata v azijsko-pacifiški regiji. Sodelovali bodo tudi zunanji ministri Finske, Švedske in Gruzije ter visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
Med gosti bo še ukrajinski zunanji minister Kuleba, ki bo predstavil zadnje dogajanje v Ukrajini ter svoje kolege seznanil s tem, kakšno pomoč potrebuje njegova država.
"Ukrajina nujno potrebuje vojaško pomoč, zato je pomembno, da se zaveznice v Natu strinjajo o nadaljnji podpori Ukrajini z različno vojaško opremo. Tako težjo opremo kot lažjimi oborožitvenimi sistemi," je v sredo ob prihodu na zasedanje poudaril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Ob koncu zasedanja bodo ministri 30 držav članic Nata sami razpravljali o nadaljnji pomoči Ukrajini v boju proti Rusiji.
Sredina razprava je bila medtem namenjena novemu strateškem konceptu zavezništva. Stoltenberg je pred zasedanjem dejal, da je treba nasloviti spremembe v globalnem ravnovesju moči ter varnostne posledice ruskih agresivnih dejanj in precej močnejše Kitajske.
87