Ponedeljek, 28. 6. 2021, 10.12
2 leti, 10 mesecev
Europol svari: Balkanski džihadisti bi lahko pripravili nove teroristične napade
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,57
7
Europol neprestano opozarja na nevarnost povratnikov z vojnih območij, ki se na območju Zahodnega Balkana reorganizirajo, ob tem pa imajo na voljo še ogromne količine denarja.
Teroristi povratniki z vojnih območij bi po oceni Europola lahko kmalu našli zatočišče na Zahodnem Balkanu, zato so to območje ocenili kot potencialno grožnjo, kjer bi se teroristi lahko pripravljali na nove teroristične akcije. K temu je po oceni Europola dodatno pripomogla še epidemija koronavirusa.
V poročilu, ki ga je Europol objavil minuli teden, so zapisali, da skrajneži izkoristijo vsako priložnost za napad na demokratične skupnosti, širjenje strahu in polarizacijo družbe. K temu je nedvomno pripomogla pandemija koronavirusa, ki je politični diskurz in tudi fizično nasilje v Evropski uniji le še poglobila, še navaja poročilo Europola.
"Ekstremisti in teroristi so v času epidemije nove priložnosti našli na spletu, kjer so lahko preživeli veliko časa, poplavo različnih lažnih informacij pa so skrajneži izkoristili za širjenje svoje ideologije," so opozorili.
Podatki skopi, a posamezni primeri resni
Zahodni Balkan velja za tranzitno pot povratnikov s sirskega in iraškega bojišča, Europol pa je posebej zaskrbljen zaradi vrnitve velikega števila žensk in otrok, poroča srbski Blitz, ki so jim skrajneži v obdobju enega leta vsilili svoje ideje in stališča.
Iz Srbije sicer v letu 2020 niso poročali o nobenem terorističnem dejanju ali incidentu, prav tako niso zabeležili nobenega primera vrnitve z bojišča. Opozorili pa so, da vračanje državljanov z bojišča predstavlja pomembno varnostno vprašanje, s katerim se soočajo v Srbiji. V povezavi s terorizmom so aretirali tri osebe na Kosovu in v Metohiji.
O primerih vrnitve skrajnežev iz držav v regiji in preiskavah zoper njih je poročala tudi Albanija. Opravili so devet preiskav pri štirinajstih ljudeh, ki sicer skupaj niso sestavljali skupine, šlo pa je za povratnike, radikalizirane zapornike in zagovornike džihadizma.
V Črni gori je bilo sedem preiskav zločinov, ki so vključevale obtožbe o terorizmu, financiranje in povezave s tujimi skrajneži na bojišču ter tujimi teroristi in organizacijami.
Bosna in Hercegovina v lanskem letu ni poročala o teroristčnih incidentih, so pa oktobra lani obravnavali enega od svojih državljanov, ki so ga po odhodu iz regije Idlib v Siriji izgnali iz Turčije.
Bojijo se izzivanja skrajnežev
Dušan Janjić, direktor Foruma za etnične odnose, je za Blitz povedal, da za zdaj informacij o prisotnosti ekstremistov povratnikov z vojnih območij na območje Srbije še vedno ni, je pa povsem mogoče, da bodo te skupine tja poslali z namenom izzivanja konfliktov.
"V devetdesetih letih sta Bosna in Hercegovina ter Kosovo ob vprašanju islamskega terorizma veljala za pot v raj, kasneje pa za destinacijo, kjer se pot v raj prisluži. Tega danes ni več, a če lahko nekatere od teh ekstremističnih skupin pošljejo na ta območja, lahko tu hitro izzovejo konflikte. To je povsem mogoče zaradi možnosti različne komunikacije in oborožitve, ko ima lahko 1.500 ljudi pod nadzorom, denimo, Črno goro," je ponazoril Janjić.
Pojavljanje ekstremističnih posameznikov in skupin v regiji Zahodnega Balkana nikakor ne bi smeli izključiti, je še poudaril Janjić, vzroka pa sta po njegovem najmanj dva. "Eden od vzrokov je vedno več desničarskih vlad, ki same po sebi vidijo ekstremizem v vseh oblikah delovanja in spreminjajo načela, po katerih ga ocenjujejo. Drug razlog pa bi lahko bila teza, da je Zahodni Balkan območje, iz katerega bi morali pregnati Ruse. Če bi se zadeve premaknile v tej smeri, potem ni nikogar, ki bi izkoriščal teroriste," je še poudaril.
7