Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
21. 11. 2022,
7.01

Osveženo pred

2 meseca, 2 tedna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Yellow 6,16

52

Natisni članek

napad eksplozija vojska vojna Rusija Ukrajina

Ponedeljek, 21. 11. 2022, 7.01

2 meseca, 2 tedna

Ukrajinci se soočajo z "življenjsko nevarno zimo"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Yellow 6,16

52

Ukrajina | Ukrajinci se soočajo z "življenjsko nevarno zimo". | Foto Reuters

Ukrajinci se soočajo z "življenjsko nevarno zimo".

Foto: Reuters

271. dan vojne v Ukrajini. Letošnja zima bo za milijone ljudi v Ukrajini življenjsko nevarna, je danes v Kijevu opozoril regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo Hans Kluge. WHO je od začetka vojne v Ukrajini zabeležila več kot 700 napadov na tamkajšnjo zdravstveno infrastrukturo, na zdravje ljudi pa vpliva tudi pomanjkanje energije v državi.

Poudarki dneva: 

19.16 WHO: Letošnja zima za milijone Ukrajincev boj za preživetje

17.12 Stoltenberg priznal visoko ceno podpore Ukrajini, a pozval k ohranitvi enotnosti
15.56 Rusi zažigali trupla na deponiji v Hersonu
14.57 Rusija ne načrtuje nove mobilizacije rezervistov
14.38 V Hersonu našli štiri kraje, kjer so Rusi mučili ujetnike
12.40 Zelenski: Rusija na vzhodu Ukrajine izvedla skoraj 400 topniških napadov
11.15 ISW: Skupnost vojaških blogerjev v Rusiji vse močnejša, Putin jo brani 
8.50 Zelenski: Rusija od začetka vojne uporabila več kot 4.700 raket
6.30 V Melitopolu odjeknile močne eksplozije 
6.45 Erdogan: Zahod bo zaradi izolacije Rusije plačal neskončno ceno 

19.16 WHO: Letošnja zima za milijone Ukrajincev boj za preživetje

Letošnja zima bo za milijone ljudi v Ukrajini življenjsko nevarna, je danes v Kijevu opozoril regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo Hans Kluge. WHO je od začetka vojne v Ukrajini zabeležila več kot 700 napadov na tamkajšnjo zdravstveno infrastrukturo, na zdravje ljudi pa vpliva tudi pomanjkanje energije v državi.

"To je največji napad na zdravstvo na evropskih tleh po drugi svetovni vojni," je na svojem četrtem letošnjem obisku v Ukrajini poudaril Kluge ter to označil za kršitev mednarodnega humanitarnega prava in pravil vojskovanja. Ob tem je navedel, da je bila doslej uničena ali poškodovana že polovica ukrajinske energetske infrastrukture, kar prav tako vpliva na zdravje ljudi.

Ukrajinci se soočajo z "življenjsko nevarno zimo", je nadaljeval. Več sto tisoč hiš in stanovanj, šol in bolnišnic je brez ogrevanja, okoli deset milijonov ljudi oziroma četrtina prebivalstva nima elektrike. Glede na prihajajočo zimo, ko bodo temperature v Ukrajini padle tudi do minus 20 stopinj Celzija, to predstavlja veliko tveganje za zdravje.

Po besedah Klugeja zdravje ljudi poleg tega ogrožajo ogrevanje s premogom in lesom ter uporaba generatorjev, k čemur so se iz obupa zatekle številne ukrajinske družine. "To predstavlja tveganje za zdravje zaradi strupenih snovi, ki so škodljive za otroke, starejše in ljudi z boleznimi dihal ter srca in ožilja, pa tudi zaradi opeklin in poškodb v nesrečah," je dejal.

Porodnišnice v Ukrajini potrebujejo inkubatorje, krvne banke hladilnike, oddelki za intenzivno nego v bolnišnicah ventilatorje, prav vse zdravstvene institucije v državi pa potrebujejo energijo, je poudaril.

Vse to vpliva tudi na duševno zdravje Ukrajincev. Po besedah Klugeja je WHO sicer z usposabljanjem zdravstvenih delavcev o zagotavljanju storitev na področju duševnega zdravja doslej dosegla 1400 ljudi s hudimi duševnimi motnjami po vsej Ukrajini.

Kluge je obe strani pozval, naj omogočita nujen dostop humanitarne pomoči do tistih, ki jo potrebujejo. "Dostop do zdravstvenega varstva ne sme biti talec," je še opozoril.

17.12 Stoltenberg priznal visoko ceno podpore Ukrajini, a pozval k ohranitvi enotnosti

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes zavezništvo pozval, naj kljub visoki ceni, ki jo države članice plačujejo za podporo Ukrajini, ohrani enotnost in tako prepreči, da bi v prihodnosti plačali še "veliko višjo ceno". Kot je dejal, zaveznice namreč ceno plačujejo v denarju, Ukrajinci pa v krvi.

Stoltenberg je v govoru ob odprtju Natove 68. letne skupščine v Madridu priznal, da se v državah zavezništva "veliko ljudi sooča s krizo življenjskih stroškov", saj so računi za energijo in hrano vse višji, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Vendar pa je ob tem dejal, da se "cena, ki jo plačujemo kot zavezniki Nata, meri v denarju. Ukrajinci pa plačujejo ceno, ki se meri v krvi." "Če bomo Putinu dovolili, da zmaga, bomo morali vsi plačati veliko višjo ceno," je opozoril.

Prvi mož Nata je članice zavezništva pozval, naj "skupaj vztrajajo na začrtani poti" ter jih pohvalil, da so v luči energetske krize zaradi vojne diverzificirale svojo oskrbo z energenti in se "odmaknile od fosilnih virov energije ter vlagajo v obnovljive vire".

Sporočil je tudi, da je postopek ratifikacije sporazuma, ki sta ga junija na vrhu Nata v Madridu podpisali Finska in Švedska, "skoraj končan, saj ga je ratificiralo že 28 od 30 zaveznic". Tega nista storili le še Madžarska in Turčija, vendar pa je Budimpešta nedavno zagotovila, da bo to storila do konca leta.

Zbrane je prek video povezave nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je poudaril, da Ukrajina s svojim bojem proti ruski agresiji prispeva k varnosti vseh demokracij, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Pozivam jih, naj storijo vse, da naša skupnost ne bo nikoli oslabljena," je dejal in izrazil zahtevo po še več orožja za zračno obrambo. Ob tem je članice Nata tudi pozval, naj Rusijo označijo za teroristično državo.

15.56 Rusi zažigali trupla na deponiji v Hersonu

Rusi so bili obtoženi sežiganja trupel na odlagališču na robu Hersona. V zadnjih dneh ruske okupacije mesta je odlagališče domnevno postalo za domačine "prepovedano" območje. To je bilo zato, ker so tam odlagali in sežigali trupla svojih padlih tovarišev, poroča Guardian.

Domačini so menda videli tovornjake, napolnjene s črnimi vrečami, ki so jih Rusi odložili na lokaciji in pozneje zažgali. "Vsakič, ko je naša vojska tam obstreljevala Ruse, so ostanke prestavili na odlagališče in jih zažgali," je dejala prebivalka Hersona. Včasih trupel niso zažgali, temveč so jih le prekrili s smetmi, ki so že na odlagališču, je še dodala. 

14.57 Rusija ne načrtuje nove mobilizacije rezervistov

Rusija ne načrtuje nove mobilizacije rezervistov, je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in se s tem odzval na strah številnih Rusov pred morebitnim novim valom mobilizacije zaradi vojne v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Moskva je že konec oktobra sporočila, da je končala mobilizacijo 300 tisoč rezervistov za vojno v Ukrajini. Približno 218 tisoč rezervistov se usposablja v ruskih vojaških bazah, medtem ko jih je bilo 82 tisoč razporejenih na območja spopadov v Ukrajini.

Že takrat je ruski obrambni minister Sergej Šojgu dejal, da je bil cilj mobilizacije izpolnjen in da nadaljnji ukrepi niso predvideni. Pri tem je poudaril, da bi v prihodnje morebitno dodatno povečanje ruskih enot temeljilo zgolj na prostovoljcih in profesionalnih vojakih, ne na mobilizaciji rezervistov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ukaz o mobilizaciji izdal 21. septembra. Strah pred mobilizacijo je množico Rusov spodbudil k odhodu v tujino, predvsem v sosednje države, kot so baltske države, Finska, Gruzija, Kazahstan in Mongolija.

Kljub zanikanjem Kremlja in obrambnega ministrstva pa v Rusiji ostaja strah pred novim valom mobilizacije. Dejstvo, da številni ne zaupajo oblastem, je verjetno tudi posledica tega, da so se v dosedanji mobilizaciji pojavile številne nepravilnosti, saj so pozive prejeli tudi ljudje, ki pogojev za to niso izpolnjevali.

14.38 V Hersonu našli štiri kraje, kjer so Rusi mučili ujetnike

V nedavno osvobojenem mestu Herson na jugu Ukrajine ukrajinsko generalno tožilstvo preiskuje štiri poslopja, kjer so ruske sile "nezakonito zadrževale in brutalno mučile ujetnike", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Potem ko so se ruske sile po osmih mesecih 11. novembra umaknile iz mesta, so oblasti v Kijevu pretekli teden sporočile, da so blizu Hersona našli trupla 63 civilistov, na katerih so vidni znaki mučenja, ter da so ljudi zadrževali v ujetništvu na 11 lokacijah. Na štirih so bili znaki, da so zapornike mučili. Preiskovalci so tam zavarovali dokaze in zaslišali priče, so sporočili z notranjega ministrstva.

Ukrajinsko generalno tožilstvo je danes potrdilo, da so v štirih poslopjih v mestu ruske sile nezakonito zadrževale in mučile ujetnike, med drugim v predvojnih priporih in na policijskih postajah, kjer so delovali "psevdoorgani pregona" ruskih sil.

Na teh krajih so našli "gumijaste in lesene palice, napravo za mučenje civilistov z električnim tokom, žarnice in naboje", so sporočili. Našli so tudi dokumentacijo. Dodali so, da nadaljujejo iskanje lokacij, kjer so okupatorji pridržali in mučili ljudi, ter zbiranje dokazov.

Tudi drugod po državi so sicer po umiku ruskih sil našli grobove usmrčenih in mučilnice. Med drugim je v mestu Izjum v regiji Harkov ukrajinska vojska po ponovnem prevzemu nadzora odkrila množično grobišče, od koder so doslej izkopali več kot 400 trupel.

Preiskovalna komisija Združenih narodov pa je septembra sporočila, da so v regijah Kijev, Černigiv, Harkov in Sumi po umiku ruskih sil ugotovili veliko število usmrtitev. Žrtve so pred smrtjo pogosto zvezali, številne so imele strelne rane na glavi ali prerezan vrat. Več ljudi je medtem pričalo o mučenju in zlorabah v ruskem ujetništvu, med žrtvami so bili tudi otroci. Rusija vse zločine zanika.

12.40 Zelenski: Rusija na vzhodu Ukrajine izvedla skoraj 400 topniških napadov

Ruske sile so v nedeljo na vzhodu Ukrajine izvedle skoraj 400 topniških napadov, je v svojem nagovoru v nedeljo dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Pri tem je poudaril, da intenzivni spopadi trenutno potekajo na vzhodu regije Doneck, medtem ko ukrajinske sile postopoma napredujejo v regiji Lugansk.

"Od začetka dneva je bilo na vzhodu države skoraj 400 ruskih topniških napadov. Zahvaljujem se vsem, ki so na položajih in pomagajo našim obrambnim silam," je v nedeljo dejal Zelenski.

Ruske sile so med drugim okrepile tudi obstreljevanje regije Herson. Predstavnik urada ukrajinskega predsednika Kirilo Timošenko je v luči tega povedal, da reševalne službe iščejo morebitne žrtve v ruševinah ene od stanovanjskih stavb.

Rusko obstreljevanje poteka po tem, ko je Moskva ta mesec umaknila svoje sile iz južnega mesta Herson ter nekatere od njih premestila na položaje v vzhodnih regijah Doneck in Lugansk.

V nedeljo je medtem na območju jedrske elektrarne Zaporožje na jugu Ukrajine odjeknilo več močnih eksplozij. V odzivu je danes tiskovni predstavnik ukrajinskega obrambnega ministra Jurij Sak za eksplozije okrivil Rusijo in dejal, da gre za taktiko, katere cilj je prekiniti oskrbo Ukrajincev z elektriko.

"Moskva poskuša zamrzniti fronto, ker na bojišču ne dosega ničesar. Obupno išče način, da bi dosegla tako imenovano operativno prekinitev na fronti," je povedal v oddaji Today za radio BBC 4. Pri tem je tudi opozoril, da z ukrajinske strani ne bo nobenega premora in da bodo nadaljevali protiofenzivo.

V luči eksplozij bo skupina strokovnjakov Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki je v jedrski elektrarni, danes ocenila stanje nuklearke.

Jedrska elektrarna v Zaporožju, največja nuklearka v Evropi, je od marca pod ruskim nadzorom, obstreljevanje v okolici objekta pa od takrat vzbuja strah pred jedrsko nesrečo. IAEA si prizadeva, da bi na območju jedrske elektrarne vzpostavili varno območje in s tem zmanjšali tveganje za jedrsko nesrečo.

11.15 ISW: Skupnost vojaških blogerjev vse močnejša, Putin jo brani 

Inštitut za vojne študije (ISW) v svojem najnovejšem poročilu o razmerah v Ukrajini tokrat opozarja na vse bolj naraščajoč vpliv skupnosti vojaških blogerjev v Rusiji kljub vse bolj kritičnim komentarjem o vodenju vojne.

Vojaško blogersko skupnost naj bi sestavljalo več kot 500 neodvisnih avtorjev, ki so se izkazali za avtoritativni glas o ruski vojni. Skupnost ima močne provojne in ruske nacionalistične poglede, prepletena je z vidnimi ruskimi nacionalističnimi ideologi, še navaja ISW.

Tesne vezi vojaških blogerjev z oboroženimi silami, naj gre za ruske oborožene sile, čečenske specialne enote ali plačance skupine Wagner, so tej skupnosti dale avtoritativen glas, ki je v ruskem informacijskem prostoru verjetno glasnejši od ruskega ministrstva za obrambo. Ruski predsednik Vladimir Putin blogerje pred napadi obrambnega ministrstva brani in ščiti njihovo neodvisnost, čeprav sam krepi represijo in cenzuro po Rusiji, še piše v najnovejši analizi ISW.

8.50 Zelenski: Rusija od začetka vojne uporabila več kot 4.700 raket

Rusija je v Ukrajini od začetka vojne uporabila že več kot 4.700 raket, je v nedeljo dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

"Danes je 270. dan vojne v polnem obsegu. Rusija je uporabila več kot 4.700 raket," je v nedeljo povedal Zelenski.

6.45 V Melitopolu odjeknile močne eksplozije 

V Melitopolu v regiji Zaporožje so v nedeljo pozno zvečer odjeknile tri silovite eksplozije, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.

Župan Melitopola Ivan Fedorov je na Telegramu zapisal: "V okrožju Melitopol je glasno. Severno od Melitopola, na območju začasno okupirane vasi Vesele, blizu železniške postaje, so se slišale tri močne eksplozije."

Na območju nuklearke Zaporožje na jugu Ukrajine je v nedeljo znova odjeknilo več močnih eksplozij, a jedrska varnost za zdaj ni ogrožena, je sporočila Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA).  | Foto: Reuters Na območju nuklearke Zaporožje na jugu Ukrajine je v nedeljo znova odjeknilo več močnih eksplozij, a jedrska varnost za zdaj ni ogrožena, je sporočila Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA). Foto: Reuters

6.30 Erdogan: Zahod bo zaradi izolacije Rusije plačal neskončno ceno 

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je za rusko državno televizijo Rusija 1 dejal, da bo Evropa plačala visoko ceno zaradi izolacije Rusije.

"Cena za Zahod bo neskončna. In Evropa vse bolj plačuje to ceno, z njo pa tudi Poljska," je dejal Erdogan. Mediji še poročajo, da sta se Erdogan in ruski predsednik Vladimir Putin pred dvema dnevoma pogovarjala po telefonu. Tema pogovora je bila popolna uveljavitev žitnega sporazuma.

Putin je ob tem dejal, da Rusija ni in tudi ne bo izolirana od preostalega sveta. Po Putinovih besedah ​​ima "Rusija veliko prijateljev." 

"Rusije ni mogoče izolirati, ker je največja država po ozemlju in količini jedrskega orožja," pa je dejal ruski obrambni minister Sergej Šojgu.

Novice Na Poljskem pokopali drugo žrtev padle rakete
Sergej Lavrov
Novice Poljska Lavrovu prepovedala udeležbo na ministrskem zasedanju Ovseja
Viktor Orban
Novice Orban: Sankcije proti Rusiji so korak v smeri vojne
Ukrajinske železnice
Novice Zaskrbljujoče ameriško poročilo: Med rusko okupacijo v Hersonu je ...
Brittney Griner
Sportal O Grinerjevi ZDA nimajo uradnih obvestil
Ukrajina- Doneck
Novice Peskov: Ukrajinsko infrastrukturo napadamo, ker ne želijo privoliti v pogajanja
Paraolimpijski komite (IPC)
Sportal IPC suspendiral Rusijo in Belorusijo
Ne spreglejte