Četrtek, 14. 12. 2023, 22.12
11 mesecev, 1 teden
Bo to usoden dan za Vučića?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,44
Triinpetdesetletni Aleksandar Vučić velja za nespornega voditelja Srbije. Tudi po nedeljskih parlamentarnih volitvah bo po napovedih oblast ostala trdno v njegovih rokah. Koalicija strank, ki nastopa pod imenom Lista Aleksandra Vučića – Srbije se ne sme ustaviti, ima po javnomnenjskih anketah veliko prednost. Osrednjo vlogo v tej predvolilni koaliciji ima Srbska napredna stranka (SNS).
Srbi v nedeljo odhajajo na predčasne volitve. Po napovedih bo na oblasti ostala Srbska napredna stranka (SNS) predsednika Aleksandra Vučića. Poleg parlamentarnih volitev bodo potekale tudi lokalne volitve v Beogradu in še 65 drugih lokalnih samoupravah ter pokrajinske volitve v Vojvodini.
Letošnje predčasne parlamentarne volitve so že druge srbske predčasne parlamentarne volitve zapored. Zadnjič so srbski volivci 250-članski srbski parlament oziroma narodno skupščino izvolili aprila lani. Takrat so bile parlamentarne volitve skupaj s predsedniškimi volitvami. Na parlamentarnih volitvah je zmagala SNS, na predsedniških Aleksandar Vučić.
Opozicija Vučiću očita avtokratsko vladavino
Vučić je na čelu države od leta 2017 dalje, njegova SNS pa od leta 2012 (Vučić uradno ni predsednik SNS, je pa neuradna številka ena v stranki, ki jo je soustanovil). SNS so leta 2008 ustanovili nezadovoljni člani Srbske radikalne stranke (SRS), stranke, ki sta jo leta 1991 ustanovila Vojislav Šešelj in Tomislav Nikolić. Zadnji je bil poleg Vučića tudi glavni ustanovitelj SNS.
Vučiću in njegovi kritiki v opoziciji očitajo, da je s pomočjo politično nadzorovanih medijev vzpostavil avtokratsko vladavino. Kot je za Srbijo že skoraj politična tradicija, proti Vučićevi vladavini pogosto potekajo množični protesti, zlasti v Beogradu. Množični protesti proti Vučiću so tako potekali med letoma 2018 in 2020.
Množični protesti proti nasilju
Ti protesti niso imeli usodnega vpliva, saj je na volitvah junija 2020 SNS skupaj s svojimi zaveznicami dobila kar 63 odstotkov glasov. Slabše se je SNS odrezala na volitvah aprila 2023, ko je z zaveznicami dobila "le" 44,3 odstotka glasov in 120 sedežev. Za sestavo vlade je v srbskem parlamentu potrebnih vsaj 126 sedežev, zato je SNS potrebovala svojo staro zaveznico – Srbsko socialistično stranko (SPS) Ivice Dačića.
Ana Brnabić vodi srbsko vlado od leta 2017. Je prva ženska in prva odkrito istospolna oseba na čelu srbske vlade.
Množični protesti proti Vučićevi vladavini so dobili nov zagon po dveh krvavih strelskih pohodih letos pomladi. Najprej je 3. maja 13-letni učenec z očetovo pištolo na eni od beograjskih osnovni šol umoril deset ljudi, devet učencev in varnostnika. Že naslednji dan je prišlo do novega množičnega strelskega pohoda, ko je neki 20-letnik v manjših krajih pri Mladenovcu in Smederevu umoril devet ljudi.
Zaostreni odnosi na Kosovu
Množični protesti proti nasilju so se hitro usmerili proti Vučićevi vladavini, po drugi strani je Ana Brnabić (ta srbsko vlado vodi od leta 2017) protestnike obtožila, da strelska pohoda zlorabljajo v politične namene.
Velika pereča srbska tema je seveda vprašanje Kosova. Srbija se (tako kot tudi nekatere druge države po svetu) ni sprijaznila z mednarodnim priznanjem samostojne kosovske države. Za Beograd je Kosovo še vedno del Srbije, z oblastjo Prištine pa se nočejo sprijazniti niti kosovski Srbi.
Protesti se sprevržejo v nasilne izgrede
Leta 2022 se je na primer med Srbi in kosovskimi Albanci zaostrilo zaradi srbskih avtomobilskih tablic (Priština jih ni več dovolila). Aprila letos so Srbi bojkotirali lokalne volitve na Kosovu, zaradi česar so občine na severu Kosova, ki imajo srbsko večino, dobile albanske župane. Kosovska policija je kljub nasprotovanju krajevnih Srbov skušala maja postaviti novo izvoljene župane albanske narodnosti na čelo srbskih občin.
Po dveh krvavih strelskih pohodih, ki sta zahtevala 19 življenj, so letos spomladi Srbi množično odšli na ulice. Opozicijska koalicija si je tudi nadela ime Srbija proti nasilju (srb. Srbija protiv nasilja). Na fotografiji: množične demonstracije v Beogradu maja letos.
Na ta poskus so se Srbi odzvali s protesti, ki so se kmalu sprevrgli v izgrede. Protestniki niso napadali samo kosovskih policistov, ampak tudi pripadnike KFOR. Junija so se razmere še bolj zaostrile, ko so kosovski policisti aretirali enega od srbskih voditeljev na Kosovu, Srbi pa so odgovorili z aretacijo treh kosovskih policistov, češ da so vstopili na ozemlje Srbije.
Spopadi med oboroženimi Srbi in kosovskimi policisti
Vrhunec so napetosti dosegle septembra, ko je skupina oboroženih Srbov pri naselju Banjska napadla skupino kosovskih policistov in se nato zabarikadirala v bližnjem pravoslavnem samostanu. Samostan so nato napadli kosovski policijski specialci.
Napetosti je še povečevala odločitev Srbije, da kopiči enote ob meji s Kosovom. To rožljanje z orožjem je vzbujalo strah, da bo Srbija v slogu Putinove Rusije in z njeno podporo skušala s silo zasesti Kosovo. S tem bi Balkan znova postal sod smodnika.
Srbija ne uvede sankcij proti Rusiji
Dejstvo je tudi, da je Srbija ostala ena od redkih ruskih zaveznic na evropskih tleh. Srbija, čeprav je kandidatka za vstop v EU, po izbruhu vojne v Ukrajini ni uvedla sankcij proti Rusiji, prav tako ni pretrgala letalskih povezav z Rusijo. Srbija je postala tudi zavetje za številne Ruse, ki so se po ruskem napadu na Ukrajino odločili za odhod v druge države.
Kosovo je že skoraj tradicionalno krizno žarišče. V 80. letih preteklega stoletja so se začele demonstracije albanske večine, ki je zahtevala najprej status republike znotraj Jugoslavije in pozneje neodvisno državo. Leta 1999 je morala Srbija zaradi pritiska Nata umakniti svojo vojsko in policijo iz pokrajine. Leta 2008 je albanska večina razglasila neodvisnost Kosova. Beograd Kosovu neodvisnosti noče priznati in ga ima še vedno za del Srbije. Na Kosovu pogosto prihaja do izgredov med kosovskimi Srbi in kosovsko oblastjo. Na fotografiji: kosovski specialci v vasi Banjska na severu Kosova, kjer so se spopadli s skupino oboroženih Srbov.
Kot kažejo javnomnenjske ankete, ne množični protesti v Srbiji ne kriza na severu Kosova ne bodo povzročili menjave oblasti. Zveza strank na čelu s SNS bo po zadnjih napovedih dobila nekaj manj kot 40 odstotkov glasov. Daleč zadaj je koalicija opozicijskih strank, ki si je nadela naslov Srbija proti nasilju. Ta koalicija bo po napovedih dobila nekaj več kot 25 odstotkov glasov. Na tretjem mestu je Dačićeva SPS z okoli devet odstotki.
Opozicija lahko upa na uspeh na lokalnih beograjskih volitvah
Če bodo napovedi držale, bo Srbijo še vedno vodila dozdajšnja oblast. Bolj negotovo pa je, kdo bo vladal Beogradu po nedeljskih lokalnih volitvah. Tukaj lahko pride na oblast opozicija.
