Sreda, 21. 1. 2026, 20.07
3 tedne
Bo ta ženska Trumpu prinesla zelo slabe novice?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,04
Ameriška ekonomistka indijskega rodu Gita Gopinath je profesorica na univerzi Harvard, pred leti pa je bila glavna ekonomistka na Mednarodnem denarnem skladu (IMF) in tudi namestnica direktorja tega sklada. Zdaj se je lotila tudi preučevanja dozdajšnjih vplivov Trumpovih carin. Med drugim ugotavlja, da so dejanske carine nižje od zakonsko določenih.
Predsednik ZDA Donald Trump je lani aprila sprožil carinsko vojno proti skoraj vsem državam na svetu. Zadnje dneve dviga prah tudi z napovedjo kazenskih carin proti državam, ki nasprotujejo ameriškemu prevzemu Grenlandije. Trump Američanom govori, da so njegove carine uspešne. Kaj pa pravijo podatki? Ameriški carinski prihodki so se povečali, a večino naj bi plačali Američani sami. Prav tako naj bi bile dejanske carine nižje od javno napovedanih. Nekateri ekonomist trdijo, da bodo dejanski učinki višjih carin vidni šele čez nekaj časa.
Donald Trump je 2. aprila lani na dan osvoboditve, kot ga je poimenoval, napovedal sveženj carin proti skoraj vsem državam na svetu. Najostrejša carinska oziroma trgovinska vojna je izbruhnila med ZDA in Kitajsko, v kateri je Peking kot adut uspešno uporabil tudi svoj monopol na strateško pomembne redke kovine.
Trgovinski sporazum med ZDA in EU je na čakanju
ZDA in EU sta avgusta sklenila dogovor, po katerem je EU odpravila carine na nekatero ameriško blago, vse evropsko blago, ki prihaja na ameriški trg, pa bo imelo 15-odstotno carino. Ker je Trump nekaterim evropskim državam, ki nasprotujejo ameriškemu prevzemu Grenlandije, zagrozil z dodatnimi oziroma višjimi carinami, so v EU ustavili postopek potrjevanja carinskega sporazuma.
Trump je že dolga leta zagovornik carin. Ameriške volivce vneto prepričuje, da bodo prihodki od carin veliki in da bodo z njimi lahko znižali ameriški javni dolg in povečali blaginjo ameriških državljanov.
Študija: večino višjih stroškov plačajo Američani
Po študiji, ki jo je pripravil nemški Inštitut za svetovno gospodarstvo (IfW) iz Kiela, so Trumpove carine prihodke ZDA povečale za 200 milijard dolarjev (skoraj 171 milijard evrov). Na podlagi analiz 25 milijonov pošiljk v vrednosti skoraj štirih bilijonov dolarjev (3,42 bilijona evrov) je IfW ugotovil, da 96 odstotkov teh višjih carin dejansko plačajo Američani, na tuje izvoznike odpadejo le štirje odstotki.
Študijo IfW, ki še ni javno objavljena, je na omrežju X na kratko predstavil sodelavec inštituta Julian Hinz:
A lot has been said about the Greenland tariffs in the past couple of days. We've been looking at the broader picture: who actually pays the tariffs?
— Julian Hinz (@julianhinz) January 19, 2026
We analyzed 25 million shipments worth nearly $4 trillion.
The answer: Americans pay 96%. Foreign exporters absorb just 4%.
1/n pic.twitter.com/xCBle5a2gp
Z uporabo podatkov na ravni pošiljk (od januarja 2024 do novembra 2025) IfW ugotavlja: za vsako odstotno točko povečanja carin so se uvozne cene v povprečju znižale za 0,04 odstotka. Z drugimi besedami: od sto dolarjev (85,4 evra) prihodkov od carin 96 dolarjev (82 evrov) prihaja iz ameriških žepov.
Posledica višjih carin za brazilsko in indijsko blago
Ta rezultat so v nemškem inštitutu dodatno preizkusili z dvema poskusoma: pogledali so, kakšni so bili učinki 50-odstotnih carin na brazilsko in 25–50-odstotnih carin na indijsko blago od avgusta 2025. Rezultat ameriških carin na brazilsko in indijsko blago je, da so uvozne cene ostale nespremenjene. Namesto tega se je zmanjšal obseg trgovine, izvozniki pa niso dajali popustov, ampak so dobavljali manj.
Podatki o indijskih izvoznih carinah to potrjujejo: cene za ZDA so nespremenjene v primerjavi z izvozom v Evropo, Kanado in Avstralijo. So se pa količine indijskega blaga, izvoženega v ZDA, zmanjšale za 18–24 odstotkov, medtem ko so cene ostale nespremenjene. Trumpove carine iz leta 2025 so tako dejansko davek na potrošnjo za ameriška podjetja in potrošnike, trdi IfW.
Študija: dejanske carine so nižje od zakonsko določenih
Študijo o vplivu Trumpovih carin sta decembra lani objavila tudi Gita Gopinath s Harvarda in Brent Neiman z Univerze v Chicagu. Podobno kot nemški inštitut tudi Gita Gopinath in Neiman ugotavljata, da je prenos carin na uvozne cene v ZDA skoraj stoodstoten, kar pomeni, da ZDA nosijo velik delež višjih stroškov zaradi višjih carin.
Gita Gopinath na družbenem omrežju X:
Why Haven’t Trump’s Tariffs Had a Bigger Impact? @AnaSwanson writes about our paper in @nytimes . Actual tariffs are much lower than what were announced. That said, "the researchers demonstrated that Americans were bearing the cost of Mr. Trump’s tariffs, in contrast to what he…
— Gita Gopinath (@GitaGopinath) January 3, 2026
Avtorja obenem ugotavljata, da so dejanske carine na tuje blago le na polovici javno napovedanih oziroma zakonsko določenih carin. Konec septembra 2025 je bila povprečna zakonsko določena stopnja carin 27,4 odstotka (aprila lani na začetku carinske vojne je bila še višja, in sicer 32,8-odstotna), kar je največ v zadnjih skoraj sto letih.
Kje so razlogi za nižje dejanske carine?
Toda za razliko od zakonsko uvedenih so bile dejanske stopnje carin nižje. Septembra lani so bile tako pri 14,1 odstotka. Razlogov za to razliko med zakonskimi in dejanskimi carinami je več: zamiki pri pošiljanju, povečana uporaba sporazuma med ZDA, Mehiko in Kanado ter carinske izjeme, ki jih je odobrila Trumpova administracija.
Čeprav dejanske carinske stopnje za uvoz v ZDA niso niti približno tako velike, kot kažejo napovedi politik, so še vedno zgodovinsko velike in preoblikujejo ameriške trgovinske vzorce, ugotavljata Neiman in Gita Gopinath.
Dolgoročne posledice carin so še vedno nejasne
Prenos carin na uvozne cene je visok, kitajski delež uvoza iz ZDA se je zmanjšal, ameriški proizvajalci pa se srečujejo z višjimi stroški zaradi povečanih cen uvoženega blaga. Vprašanje je tudi, ali se bo razlika med zakonsko določenimi in dejanskimi carinami v prihodnje zmanjšala, povečala ali ostala na dozdajšnji ravni. Nejasno je tudi, kako se bo ameriška proizvodnja v prihodnosti odzvala na carine na tuje proizvodne izdelke.
Že v svojem prvem mandatu je Trump začel carinsko vojno proti Kitajski, v drugem mandatu pa je 2. aprila lani skoraj vsem državam na svetu napovedal nekakšno carinsko vojno. Njegova carinska politika je zelo spremenljiva in za zunanjega opazovalca zmedena, saj je pogosto napovedal določeno stopnje carine za posamezne države, a si nato hitro premislil.
S posledicami Trumpovih carin se ukvarja tudi študija ameriškega Petersonovega inštituta za mednarodno ekonomijo. Kot piše predsednik inštituta Adam S. Posen v ameriškem mediju Bloomberg, del ekonomistov meni, da se negotovost glede Trumpove trgovinske politike in drugih gospodarskih politik zmanjšuje, medtem ko glasna in vplivna manjšina trdi, da deportacije in carine ne povzročajo napovedane škode.
Negotovost, ki jo povzroča Trumpova administracija
Inflacija se je le nekoliko povečala, preden se je leta 2025 znižala, poudarjajo, medtem ko najnovejši podatki kažejo, da gospodarstvo raste najhitreje v dveh letih, trdi manjši del ekonomistov.
Posen poudarja, da so to napačne ocene, ki temeljijo na osnovnem nerazumevanju, kako negotovost, ki jo povzroča ameriška vlada, vpliva na gospodarstvo. Ta zmeda je smiselna, ker nobena predsedniška administracija v stoletju ali več ni vsiljevala tovrstne negotovosti ameriškemu zasebnemu sektorju.
Bodo posledice Trumpovih carin vidne šele konec leta?
Predsednik Petersonovega inštituta trdi, da bo trajalo nekaj časa, preden se bodo negativni učinki carin in deportacij migrantov, ki jih imajo te na odločanje podjetij, gospodinjstev in vlagateljev, začeli pojavljati v vladni statistiki.
Višje Trumpove carine med drugim višajo ceno aluminija v ZDA, to pa bo imelo posledice za vse izdelke, narejene iz aluminija, tudi za pločevinke za pivo, na omrežju X piše novinar in kolumnist Javier Blas:
CHART OF THE DAY: Due to the impact of Trump's tariffs, the all-in cost of aluminum in America has surged to a record high well above $5,000 per metric ton (LME price + US Midwest premium).
— Javier Blas (@JavierBlas) January 12, 2026
The impact would be soon felt on anything made with aluminum -- including beer cans. pic.twitter.com/hR2zsA0Khq
Petersonov inštitut tako napoveduje, da bo trajalo vsaj eno leto, preden bo vpliv viden v makroekonomskih podatkih. Napoved inštituta je, da se bo inflacija v ZDA letos do tretjega četrtletja zvišala za štiri odstotke, morda pa celo več. Za primerjavo: novembra lani je bila 2,7-odstotna.
Lani so carine v ZDA predstavljale 7,35 odstotka vseh zveznih prihodkov
V fiskalnem letu 2025 so ameriški zvezni prihodki po podatkih ameriškega finančnega ministrstva znašali 5,23 bilijona dolarjev (4,47 bilijona evrov). To predstavlja 17 odstotkov lanskega ameriškega bruto domačega proizvoda (BDP), ki je znašal 30,36 bilijona dolarjev (29,5 bilijona evrov).
Obenem so ZDA lani porabile nekaj več kot sedem bilijonov dolarjev oziroma skoraj šest bilijonov evrov (toliko torej znašajo javni odhodki na zvezni ravni). Lani se je tako ameriški zvezni primanjkljaj povečal za 1,78 bilijona dolarjev (1,5 bilijona evrov). S carinami so lani Američani zbrali okoli 384 milijard dolarjev (328 milijard evrov), kar predstavlja okoli 7,35 odstotka vseh lanskih prihodkov v ameriški zvezni proračun.
