Torek, 26. 9. 2023, 22.18
1 leto, 2 meseca
Bo ta evropska država kmalu prestopila na Putinovo stran?
Na Slovaškem bodo to soboto parlamentarne volitve. Po javnomnenjskih anketah se zmaga nasmiha socialdemokratski strani Smer nekdanjega premierja Roberta Fica. Ta v primeru novega vzpona na oblast napoveduje konec slovaške vojaške pomoči Ukrajini.
Slovaška je 5,4-milijonska država, ki je po izbruhu vojne v Ukrajini podprla svojo vzhodno sosedo in ji pošiljala orožje. Država je tudi sprejela več kot sto tisoč ukrajinskih beguncev in podprla vse sankcije proti Rusiji, čeprav je ta potezo neposredno vplivala na njeno oskrbo z energenti, piše ameriški medij Bloomberg.
Slovaško javno mnenje je na strani Rusije
Ta slovaška podpora Ukrajini je ostala trdna, čeprav so zaporedne raziskave pokazale, da več kot polovica Slovakov za vojno krivi Zahod ali Ukrajino. Toda ta slovaška podpora Ukrajini se lahko v bližnji prihodnosti konča, saj bo po napovedih na sobotnih parlamentarnih volitvah slavila stranka Smer nekdanjega premierja Roberta Fica.
Ta je kot slovaški premier odstopil leta 2018, in sicer zaradi množičnih protestov po umoru slovaškega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke. Protestniki so za umor novinarja, ki je preiskoval mafijske in koruptivne posle, obtoževali Fica in njegovo stranko.
Razkol v stranki Smer po padcu z oblasti
Novi slovaški premier je postal Ficov strankarski kolega Peter Pellegrini. A to slovaških volivcev ni pomirilo, saj je na volitvah leta 2020 Smer doživela poraz. Pellegrini je po volitvah ustanovil novo socialdemokratsko stranko z imenom Hlas (sl. Glas), saj mu Fico ni hotel prepustiti vajeti v stranki. S Pellegrinijem je stranko Smer zapustila skoraj polovica članov.
Slovaška vlada je Ukrajini med drugim poslala protiletalske sisteme S-300 in letala mig-29 (na fotografiji). Slovaška ima tudi močno orožarsko industrijo, ki lahko proizvaja strelivo za Ukrajino. Na Slovaško so prišli tudi nemški vojaki, ki upravljajo protizračni obrambni sistem patriot. Slovaška je tudi tranzitna država za prevoz zahodnega orožja v Ukrajino, so se pa v zadnjih časih odnosi med Slovaško in Ukrajino ohladili, saj je Slovaška skupaj s Poljsko in Madžarsko prepovedala uvoz ukrajinskega žita.
Fico je izkušen politik, ki je bil slovaški premier med letoma 2006 in 2010 ter od 2012 do 2018. Na oblast je leta 2006 prišel s socialno retoriko in udrihanjem po prostotržnih reformah takratne desnosredinske slovaške vlade. S podobnimi populističnimi prijemi je leta 2010 v slovaški južni sosedi znova prišel na oblast tudi Viktor Orban.
Ficovi populistični prijemi
Fico pa se v nasprotju z Orbanom ni mogel tako trdno zasidrati na oblasti, tako da jo je moral zapustiti najprej leta 2010 in nato leta 2018 oziroma 2020. Za ponovni vzpon na oblast je Fico, ki mu populizem ni bil nikoli tuj, izkoriščal različne teme: tako je nasprotoval zajezitvenim ukrepom v času pandemije covid-19, cepivom zoper to bolezen, priseljevanju in ukrepom proti podnebnim spremembam.
Po Orbanovem zgledu Fico tudi obtožuje ameriško-madžarskega milijarderja judovskega rodu Georgea Sorosa vpletanja v slovaško politiko, slovaške politike na oblasti pa, da so tuji agenti.
Ficova proruska politika
Ko je slovaška prozahodna predsednica Zuzana Čaputova v začetku februarja lani, nekaj tednov pred rusko invazijo, grajala rusko rožljanje z orožjem, ji je Fico navrgel, naj zaprosi za ameriško državljanstvo.
Slovaška predsednica Zuzana Čaputova je odločna Putinova nasprotnica. Ko je februarja lani, še pred ruskim napadom na Ukrajino, Rusiji očitala rožljanje z orožjem, ji je Fico dejal, naj zaprosi za ameriško državljanstvo, podpredsednik Smeri Blaha pa jo je označil za tujo agentko in izdajalko.
Po izbruhu vojne v Ukrajini je Fico, ki je kot premier leta 2018 dal zeleno luč za nakup ameriških bojnih letal F-16, postal tudi velik kritik slovaške vojaške pomoči Ukrajini ter nasprotnik vstopa Ukrajine v Nato in EU. Spravil se je tudi na zahodne države. Tako je prihod nemških vojakov na Slovaško primerjal s prihodom nemškega wehrmachta med drugo svetovno vojno.
Bo Fico na oblasti ustavil slovaške dobave orožja Ukrajini?
"Nočem Ukrajini dobavljati smrtonosnega orožja samo zaradi dobre podobe med zahodnimi državami," je dejal Fico aprila letos v nekem intervjuju in dodal: "Iracionalno je misliti, da se bo Rusija umaknila s Krima. Ta pristop Zahoda bo nekoč uničil Ukrajino." Je pa bil Fico tik pred volitvami v intervjuju za Reuters malce bolj zadržan glede napovedi o popolni ustavitvi dobav orožja Ukrajini.
Protizahodne izjave so prihajale tudi od drugih vodilnih članov Smeri in tudi iz stranke Glas. Podpredsednik Smeri Luboš Blaha je avgusta letos na shodu Smeri dejal: "Vojna in fašizem sta vedno prihajala z zahoda, svoboda in mir pa z vzhoda."
Bo Ficu uspelo sestaviti vlado?
Voda na mlin Smeri je tudi, da so Slovaki vse manj navdušeni nad članstvom v EU in Natu. Med slovaškimi volivci, ki so tradicionalno naklonjeni Rusiji, so tako Ficove populistične protizahodne besede padle na plodna tla.
Javnomnenjske ankete Smeri napovedujejo približno od 20 do 24 odstotkov glasov. Sledi socialno-liberalna stranka Progresivna Slovaška (približno od 15 do 17 odstotkov). Tretji naj bi bil Glas Petra Pellegrinija (približno od 12 do 15 odstotkov). Fico in Pellegrini (levo) sta bila nekdaj strankarska sodelavca, Fico ga je tudi postavil na oblast leta 2018, ko je zaradi protestov taktično odstopil. Ker pa Fico po porazu na volitvah leta 2020 ni hotel zapustiti čela stranke, je Pellegrini zapustil Smer in ustanovil novo stranko.
Vprašanje je seveda, ali bo Ficu, če njegova stranka zmaga, uspelo sestaviti vlado. Kot v blogu Londonske šole za ekonomijo in politične vede (LSE) piše politični analitik Michael Rossi, sta Ficova najverjetnejša partnerja Pellegrinijeva odpadniška stranka Glas, ki naj bi se uvrstila na tretje mesto, in Slovaška nacionalna stranka (SNS), konservativna stranka pod vodstvom Andreja Danka, ki ima tako kot Fico proruske in evroskeptične poglede.
Kako lahko Fico spremeni slovaško ustavo
Za sestavo večine zadostuje koalicija treh strank. Če se bo Fico odločil vključiti še četrto stranko, ali socialno konservativno Sme Rodina (sl. Mi smo družina) ali skrajno desno Republiko, bo morda imel dovolj sedežev za oblikovanje ustavne večine ter uveljavitev velikih sprememb slovaškega pravnega sistema in zunanje politike, še piše Rossi.