Sreda, 31. 3. 2021, 22.35
2 leti, 10 mesecev
Država, za katero se je zdelo, da je čudežno imuna proti covid-19
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,49
4
V času prvega vala pandemije lani spomladi je imela Slovaška najmanj žrtev na milijon prebivalcev med vsemi evropskimi državami. Toda to je bilo zgolj srečno naključje v začetni fazi pandemije, ne pa posledica slovaških ukrepov ali kakšne naravne odpornosti Slovakov proti virusu. To se je izkazalo v času drugega vala, ko je zaradi virusa umrlo že skoraj deset tisoč Slovakov.
Ko je aprila lani po številnih državah na zahodu Evrope neusmiljeno divjal prvi val pandemije covid-19, je sredi Evrope obstajala država, za katero se je zdelo, da se je čudežno izognila nevarnemu virusu – Slovaška.
Če je na primer Belgija tam okoli 20. aprila lani imela že 504 mrtve zaradi covid-19 na milijon prebivalcev, Španija 464, Italija 408, Francija 319 in Velika Britanija 255 mrtvih na milijon prebivalcev, je imela 5,5-milijonska Slovaška zgolj tri mrtve na milijon prebivalcev.
Hitri zajezitveni ukrepi
Število mrtvih zaradi covid-19 je bilo na Slovaškem precej manjše tudi od držav, ki so takrat v svetovnih medijih veljale za evropske države, ki se najuspešneje spopadajo s pandemijo: Nemčija 61 mrtvih zaradi covid-19 na milijon prebivalcev, Danska 64, Norveška 34 in Finska 25 mrtvih na milijon prebivalcev.
Prvi potrjeni primer okužbe so imeli na Slovaškem 6. marca. Hitro so zaprli vse šole, prepovedali vse množične prireditve, v slovaških zaporih so zaporniki začeli množično šivati zaščitne maske. Vsi tujci, ki so prihajali v državo, so morali v 14-dnevno karanteno. 12. marca je Slovaška zaprla meje za vse tujce, razen za Poljake.
Karantene za romska naselja
Zaustavili so tudi mednarodni avtobusni in železniški promet ter zaprli vsa letališča v državi. Od konca lanskega marca so zdravstvene oblasti lahko dostopale do podatkov o lokaciji mobilnega telefona, s pomočjo katerih spremljajo gibanje bolnikov, ki so okuženi s koronavirusom. Aprila lani so Slovaki dali v karanteno tudi vsa romska naselja.
Predsednik populistične stranke Običajni ljudje in neodvisne osebnosti (OLaNO) Igor Matovič je na valovih slovaškega nezadovoljstva zaradi korupcije v državi februarja lani zmagal na parlamentarnih volitvah. A kmalu po zmagi je izbruhnila plagiatorska afera, ko so novinarji odkrili, da je prepisal del magisterija. Pika na i njegovega (morda le začasnega) političnega zatona pa je neuspeh pri zajezitvi pandemije.
Usodni drugi val
Dolgo časa se je zdelo, da se je Slovaška izognila črnim scenarijem zaradi hitrih in dobrih ukrepov za zajezitev širjenja virusa. Toda nato je lani pozno poleti in zgodaj jeseni na Slovaško prišel drugi val pandemije, zaradi česar je število okužb in smrti začelo naraščati. Najprej počasi, kmalu pa so številke novembra in še bolj decembra lani eksplodirale in začelo se je strmo naraščanje okužb in smrti.
Če je bil v prvem valu lani spomladi virus sars-cov-2 usoden za 28 Slovakov, je v drugem valu do 31. decembra lani zaradi bolezni covid-19 umrlo že več kot dva tisoč ljudi. Nato se je samo januarja letos število mrtvih več kot podvojilo: z 2.138 31. decembra lani na 4.642 31. januarja letos.
Slovaška po številu mrtvih na 13. mestu na svetu
Do vključno 29. marca letos je po podatkih spletne strani worldometers.info zaradi covid-19 na Slovaškem umrlo že 9.542 ljudi, kar to državo na lestvici držav z največ smrti na milijon prebivalcev postavlja na visoko 13. mesto (1.762 mrtvih na milijon prebivalcev).
Leta 2019 je na slovaških predsedniških volitvah zmagala članica socialnoliberalne in proevropske stranke Napredna Slovaška Zuzana Čaputova.
Seveda ne preseneča, da se je slovaška vlada, ki jo vodi Igor Matovič, zaradi te ekspolzije okužb in smrti znašla v velikih težavah. Nezadovoljstvo v koalicijski vladi, ki jo sestavljajo štiri stranke, je čedalje bolj naraščalo, sodu pa je izbila dno odločitev premierja Matoviča, da bo kupil rusko cepivo Sputnik V.
Strankarska zamenjava na čelu vlade
Začeli so se vrstiti odstopi ministrov, na koncu pa je odstop napovedal tudi Matovič in ga kmalu uresničil. S položaja premierja se bo pomaknil na položaj ministra za finance, zdajšnji minister za finance Eduard Heger (ki je Matovičev strankarski kolega) pa bo postal novi slovaški premier. Mandat za sestavo vlade mu je predsednica Čaputova že podelila.
Slovaška sicer že nekaj časa pluje v politično nemirnih vodah. Vse se je začelo februarja 2018, ko so na Slovaškem umorili raziskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovo zaročenko. Zaradi umora Kuciaka, ki je pisal o poslovnežih, ki se ukvarjajo z utajo davkov in so tesno povezani s politiki, so ljudje množično odšli na ulice.
Velike težave za socialdemokrata Fica
Zaradi protestov je marca 2018 odstopil dolgoletni slovaški premier Robert Fico, ki vodi socialdemokratsko stranko Smer. Na čelo vlade je postavil svojega strankarskega varovanca Petra Pellegrinija. A zamenjava na vrhu vlade ni pomirila Slovakov.
Vodja socialdemokratske stranke Smer Robert Fico je bil slovaški premier med letoma 2006 in 2010 ter letoma 2012 in 2018. Zaradi množičnih protestov je leta 2018 krmilo vlade prepustil svojemu varovancu in strankarskemu kolegu Petru Pellegriniju (v ozadju). A to nezadovoljstva Slovakov ni pomirilo, saj je Smer po lanskih volitvah pristala v opoziciji.
Marca 2019 je tako na predsedniških volitvah Zuzana Čaputova, takratna podpredsednica zunajparlamentarne socialnoliberalne stranke Napredna Slovaška, premagala uradno neodvisnega kandidata Maroša Šefčoviča, ki pa je imel za sabo podporo vladajoče Smeri.
Protislovni Matovič
Nato je na parlamentarnih volitvah februarja lani Smer izgubila tudi večino v parlamentu. Največ glasov je dobila Matovičeva konservativna stranka Običajni ljudje (OLaNO), ki je skupaj s še tremi strankami, sredinsko Za ljudi, libertarno Sas in desno Smo družina, sestavila koalicijsko vlado.
Matovič sicer velja za dolgoletnega bojevnika proti korupciji, po drugi strani pa mu številni očitajo populizem ter podpihovanje razdora med podeželjem in mesti, neizobraženimi in izobraženimi, običajnimi ljudmi in elitami.
Plagiatorska afera ekscentričnega milijonarja
Francoska tiskovna agencija AFP je marca lani Matoviča opisala kot ekscentričnega samoustvarjenega milijonarja (svoje založniško podjetje je Matovič sicer pred leti prepustil svoji ženi, op. p.) in medijskega šefa, ki je postal medijsko spreten, a nepredvidljiv politik.
Po umoru raziskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke februarja 2018 so na Slovaškem izbruhnili množični protesti. Posledice protestov so bili tudi porazi socialdemokratske Smeri na predsedniških volitvah leta 2019 in parlamentarnih leta 2020.
Kmalu po lanskih volitvah je eden od slovaških medijev odkril, da je Matovič prepisal del svoje magistrske naloge. Julija lani je Matovič priznal plagiatorstvo in napovedal, da bo odstopil s položaja predsednika vlade, ko bo izpolnil vse predvolilne obljube. Zdaj je neuspešno spopadanje s pandemijo pospešilo njegov sestop s premierskega položaja.
Slovaško nazadovanje
A vprašanje je, ali je nezadovoljstvo Slovakov, ki se vleče že nekaj časa, povezano samo s korupcijskimi aferami in morilsko pandemijo. Podatki Eurostata kažejo, da slovaška življenjska raven zadnja leta pada oziroma nazaduje. Leta 2008 je imela Slovaška 73 odstotkov EU-povprečja bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca po kupni moči.
Med letoma 2013 in 2015 je imela že 78 odstotkov povprečja EU, nato pa je sledilo padanje. Leta 2019 je imela tako Slovaška samo še 70 odstotkov EU-povprečja. Za primerjavo: Slovenija je imela tega leta 89 odstotkov EU-povprečja, sosednja Češka pa 93 odstotkov povprečja EU.
Slovaški realni BDP
Slovaško sta glede na BDP, ki upošteva primerjavo življenjskih stroškov, v zadnjih letih prehiteli tudi Poljska in Madžarska (obe sta imeli leta 2019 73 odstotkov povprečja EU), Romunija pa jo je dohitela. Boljše se Slovaška odreže pri realnem BDP na prebivalca.
Slovaška je z ugodno davčno politiko privabila številne vlagatelje, zlasti v avtomobilsko industrijo. Slovaški model razvoja z nizkimi davki in razvojem avtomobilske industrije je pozneje prevzela tudi Orbanova Madžarska. Na fotografiji: Volkswagnova tovarna v Bratislavi, kjer izdelujejo avtomobile znamke Porsche.
Lani je po podatkih Eurostata znašal 15.010 evrov, kar je manj od Slovenije (19.420) ali Češke (17.260), a več od Poljske (12.660), Madžarske (12.630) ali Romunije (8.780).
Črna ovca Mečiar
Slovaška je imela po razpadu skupne države Češkoslovaške leta 1993 vzpone in padce. V devetdesetih letih, ko ji je vladal populist Vladimir Mečiar, je veljala za črno ovco višegrajskih držav, saj so na Mečiarja leteli očitki, da je koruptiven, avtoritaren in povezan z organiziranim kriminalom.
Zaradi Mečiarja je imela Slovaška v primerjavi z drugimi članicami višegrajske četverice velike težave z vključevanjem v EU in Nato. Mečiar je odšel z oblasti po volitvah leta 1998. Pozneje je Slovaška postala svojevrstna zgodba o uspehu.
Slovaška davčno-avtomobilska zgodba o uspehu
Leta 2004 je Slovaška, ki jo je takrat vodil krščanski demokrat Mikulaš Dzurinda, kot prva med višegrajskimi državami uvedla enotno davčno stopnjo, da bi privabila tuje naložbe.
Slovaški je uspelo privabiti zlasti avtomobilsko industrijo, tako da je leta 2007 postala največja proizvajalka avtomobilov na svetu glede na število prebivalcev.
4