Arabski voditelji podprli 50 milijard evrov vreden načrt za obnovo Gaze

21.35 Pozivom glede Gaze se pridružujejo tudi evropske članice Varnostnega sveta ZN 

Peterica evropskih članic Varnostnega sveta ZN je danes v skupni izjavi pozvala Izrael, naj omogoči neovirano dostavo humanitarne pomoči v Gazo, potem ko je višja koordinatorka ZN za humanitarno pomoč in obnovo Gaze Sigrid Kaag Varnostnemu svetu za zaprtimi vrati poročala o stanju v opustošeni palestinski enklavi.

Francija, Velika Britanija, Grčija, Slovenija in Danska, ki marca predseduje Varnostnemu svetu ZN, so v skupni izjavi pozdravile poziv generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa na torkovem zasedanju arabskih držav v Kairu za takojšnje nadaljevanje dostav humanitarne pomoči v Gazo.

Ob tem so pozvale Izrael, naj spoštuje svoje zaveze po mednarodnem pravu. "Glede dostave humanitarne pomoči se ne moremo pogajati," je sporočila peterica držav in pozvala k doslednemu spoštovanju vseh resolucij Varnostnega sveta ZN.

Države so ostro obsodile tudi terorizem in palestinsko gibanje Hamas zaradi nadaljnjega zadrževanja izraelskih talcev in okrutnega ravnanja z njimi. Obe strani so pozvale, naj najdeta pot naprej v drugo fazo dogovora o prekinitvi ognja v Gazi, in izrazile nasprotovanje vlogi Hamasa pri upravljanju Gaze v prihodnosti.

"Potrebno je zagotoviti izraelsko varnost, Palestincev pa se ne sme prisilno izseljevati iz Gaze," so še sporočile evropske članice Varnostnega sveta ZN in dodale, da je potrebno podpreti enotnost Gaze in Zahodnega brega pod mandatom Palestinske uprave.

19.31 Izrael in ZDA vztrajata pri Trumpovih načrtih v Gazi

Palestinska uprava in gibanje Hamas sta danes pozdravila načrt arabskih držav, ki poleg postopnega prehoda na palestinsko upravljanje Gaze med drugim predvideva tudi prisotnost mednarodnih mirovnih sil v enklavi. Zavrnili pa so ga tako v Izraelu kot v ZDA, kjer vztrajajo pri Trumpovem načrtu.

Izraelsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da načrt "ne upošteva dejanskega stanja po 7. oktobru 2023 in ostaja zakoreninjen v zastarelih pogledih".

Podobno je bilo slišati tudi iz Bele hiše. "Načrt ne obravnava realnosti, da je Gaza trenutno neprimerna za bivanje in da prebivalci ne morejo živeti na ozemlju, prekritem z ruševinami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi," je sporočil tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost ZDA Brian Hughes.

"Predsednik Trump vztraja pri viziji obnove Gaze brez Hamasa. Veselimo se nadaljnjih pogovorov, s katerimi bomo v regiji zagotovili mir in blaginjo," je dodal.

19.22 Nemčija, Francija in Velika Britanija pozivajo k neoviranemu dostopu pomoči v Gazo

Nemčija, Francija in Velika Britanija so danes pozvale Izrael, naj zagotovi neoviran dostop humanitarne pomoči v Gazo in razmere v enklavi opisale kot katastrofalne. Prav tako so posvarile pred uporabo humanitarne pomoči kot politično orodje, češ da se pomoči ne bi smelo povezovati z dogovorom o prekinitvi ognja.

"Izraelsko vlado pozivamo, naj spoštuje svoje mednarodne obveznosti in omogoči popolno, hitro, varno in neovirano zagotavljanje humanitarne pomoči prebivalcem Gaze. Zaustavitev vstopa dobrin (...) v Gazo, kot jo je napovedala izraelska vlada, bi pomenilo tveganje kršitve mednarodnega humanitarnega prava," so v skupni izjavi zapisale države.

Prepričane so, da je ohranjanje dogovorjene prekinitve ognja izjemnega pomena, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Vse talce je treba brezpogojno izpustiti, Hamas pa mora prenehati s ponižujočim ravnanjem z njimi," so še dodale.

Po sobotnem izteku prve faze prekinitve ognja sta Izrael in palestinsko islamistično gibanje Hamas v sporu glede naslednje faze. Izrael želi podaljšanje prve, Hamas pa vztraja, da je treba začeti izvajati drugo fazo dogovora, ki med drugim predvideva umik izraelske vojske iz Gaze. Izrael zato od nedelje preprečuje vstop humanitarne pomoči v Gazo.

15.55 Južna Afrika obsodila izraelsko omejevanje pomoči Gazi

Južna Afrika je danes obsodila izraelsko omejevanje dostav humanitarne pomoči v opustošeno Gazo, kjer približno dva milijona prebivalcev nujno potrebuje hrano in medicinsko oskrbo. Izrael s preprečevanjem vstopa hrane v palestinsko enklavo še naprej uporablja lakoto kot vojno orožje, so opozorili.

"Izrael s preprečevanjem vstopa hrane v Gazo še naprej uporablja stradanje kot vojno orožje," je v izjavi zapisalo južnoafriško zunanje ministrstvo, pri čemer je spomnilo na tožbo Južne Afrike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču (ICJ) v Haagu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

ICJ je v obravnavi tožbe Južne Afrike, ki je Izraelu očitala kršitve konvencije o preprečevanju genocida, januarja lani med drugim odločil, da mora Izrael preprečiti genocid v Gazi in omogočiti dobavo humanitarne pomoči v enklavo.

"Prebivalci Gaze doživljajo neizmerno trpljenje in nujno potrebujejo hrano, zatočišče in medicinske pripomočke," je opozorilo zunanje ministrstvo v izjavi, v kateri Južna Afrika poziva mednarodno skupnost, naj od Izraela zahteva odgovornost.

Minulo soboto se je iztekla prva faza dogovora o prekinitvi ognja v Gazi, med katero je palestinsko islamistično gibanje Hamas izpustilo skupno 33 zajetih talcev v zameno za več kot tisoč palestinskih zapornikov. Vendar pa sta Izrael in Hamas zdaj v sporu glede naslednje faze. Izrael želi podaljšanje prve, Hamas pa vztraja, da je treba začeti drugo fazo, ki predvideva izpustitev preostalih izraelskih talcev in umik izraelske vojske iz Gaze.

Izrael je tudi ustavil dobavo humanitarne pomoči v Gazo, rekoč da je ta postala glavni vir prihodkov Hamasa.

15.22 AI za preiskavo izraelskih napadov na zdravstvene ustanove v Libanonu

Organizacija Amnesty International (AI) je danes sporočila, da je treba izraelske napade na reševalna vozila, reševalce in zdravstvene ustanove med lanskimi spopadi z libanonsko milico Hezbolah v Libanonu preiskati kot vojne zločine. Libanonski mediji so medtem poročali o novem izraelskem napadu na jugu države, v katerem sta bili ranjeni dve osebi.

"Ponavljajoče se nezakonite napade izraelske vojske med vojno v Libanonu na zdravstvene ustanove, reševalna vozila in zdravstvene delavce, ki so zaščiteni po mednarodnem pravu, je treba raziskati kot vojne zločine," je sporočila organizacija, ki je preiskala štiri izraelske napade v Bejrutu in južnem Libanonu v začetku lanskega oktobra.

Libanonsko vlado je pozvala, naj Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) podeli "jurisdikcijo za preiskavo in pregon zločinov v okviru rimskega statuta, storjenih na libanonskem ozemlju, ter zagotovi žrtvam pravico do pravnega sredstva", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Decembra je takratni libanonski minister za zdravje Firas Abiad dejal, da je bilo v času spopadov med Izraelom in Hezbolahom 67 napadov na bolnišnice, vključno s 40 bolnišnicami, ki so bile neposredno tarče, pri čemer je bilo ubitih 16 ljudi. Tarča je bilo tudi 256 vozil za nujne primere.

Izraelska vojska je Hezbolah obtožila, da za prevoz borcev in orožja uporablja reševalna vozila, ki pripadajo Islamskemu zdravstvenemu odboru, povezanem s šiitsko milico, kar je skupina sicer zanikala. Tudi AI je sporočila, da ni našla dokazov, da so objekte ali vozila v času napadov uporabljali v vojaške namene.

Izrael in Hezbolah sta konec novembra lani dosegla dogovor o prekinitvi ognja, ki je večinoma ustavil več kot leto dni trajajoče sovražnosti med stranema, vključno z dvomesečno vojno, v okviru katere je Izrael v južni Libanon poslal kopenske enote. Po podatkih libanonskih oblasti je bilo v tem času ubitih več kot 4000 ljudi.

Vendar pa Izrael kljub dogovorjeni prekinitvi ognja nadaljuje napade v Libanonu. Po poročanju libanonskih medijev sta bili danes ranjeni dve osebi, ko so izraelski droni napadli vozilo v kraju Ras Nakura na jugu ob meji z Izraelom.

Dan prej je bila v izraelskem napadu z dronom ubita ena oseba, po navedbah izraelske vojske naj bi šlo za enega od poveljnikov Hezbolaha.

Novice To je priznala izraelska varnostna agencija

9.40 Arabski voditelji podprli 50 milijard evrov vreden načrt za obnovo Gaze

Voditelji držav Arabske lige so sprejeli načrt egiptovskih oblasti o povojni obnovi Gaze, potem ko so arabske države zavrnile načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa, po katerem bi ZDA prevzele Gazo in jo spremenile v riviero Bližnjega vzhoda, okoli dva milijona Palestincev pa bi izselili v arabske države.

V skladu z načrtom, vrednim nekaj manj kot 50 milijard evrov, bi območje Gaze v prehodnem obdobju upravljal odbor neodvisnih strokovnjakov, preden bi nadzor ponovno prevzele palestinske oblasti.

Egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi je poleg fizične obnove Gaze pozval tudi k vzporednemu načrtu za prehod k rešitvi dveh držav. Arabske države poudarjajo, da je to edina možnost za trajno rešitev konflikta, ki pa jo Izrael zavrača.

Zgradili bi 200 tisoč novih domov

V skladu s petletnim načrtom obnove naj bi najprej potekala šestmesečna faza, v kateri bi tri milijarde dolarjev porabili za odstranjevanje ruševin in vzpostavitev sedmih območij za začasno namestitev več kot 1,5 milijona Palestincev.

Prva faza bi trajala dve leti in naj bi stala okoli 20 milijard dolarjev, da bi očistili ruševine, obnovili približno 60 tisoč "delno uničenih" domov in zgradili 200 tisoč novih.

30 milijard za ključno infrastrukturo

Še dve leti in pol ter nadaljnjih 30 milijard dolarjev bo potrebnih za dokončanje druge faze obnove, v kateri bo dokončana ključna infrastruktura. Do leta 2030 bi zgradili več sto tisoč novih domov, v katerih bi lahko nastanili do tri milijone ljudi, kot tudi letališče, pristanišče, industrijske cone, hotele in parke, podrobnosti iz načrta navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Tudi ZN so ocenili, da bo za obnovo Gaze potrebnih približno 50 milijard dolarjev. Zaveze za financiranje s strani arabskih ali drugih donatorskih držav ali mednarodnih institucij še niso znane, poroča dpa.

Novice "Zavračamo pozive k prisilnemu izseljevanju"

Novice Netanjahu: Čas je, da ljudem iz Gaze omogočimo svoboden odhod

Novice Netanjahu se strinja z ameriškim načrtom