Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
3. 3. 2025,
8.30

Osveženo pred

2 uri, 6 minut

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,20

Natisni članek

Natisni članek

vojska Izrael Gaza Benjamin Netanjahu Donald Trump

Ponedeljek, 3. 3. 2025, 8.30

2 uri, 6 minut

Bližnji vzhod

Netanjahu se je Trumpu zahvalil za vojaško pomoč za "dokončanje dela proti Iranu"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,20
Benjamin Netanjahu, Donald Trump | Delni embargo na orožje, ki ga je uvedel nekdanji predsednik ZDA Joe Biden, je odpravljen. | Foto Reuters

Delni embargo na orožje, ki ga je uvedel nekdanji predsednik ZDA Joe Biden, je odpravljen.

Foto: Reuters

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je v nedeljo zahvalil predsedniku ZDA Donaldu Trumpu za vojaško pomoč, potem ko je državni sekretar ZDA Marco Rubio podpisal izjavo o pospešitvi pomoči Izraelu v višini okoli štirih milijard dolarjev. Netanjahu meni, da jim bo ta pomoč pomagala "dokončati delo proti iranski teroristični osi". Medtem Izrael sredi zastalih pogajanj o nadaljevanju prekinitve ognja na območje Gaze nadaljuje z napadi. V letalskem napadu na mesto Rafa na jugu palestinske enklave sta bila ubita najmanj dva Palestinca, trije pa ranjeni.

Pregled pomembnejših dogodkov dneva

14.25 Arabska liga v torek na izrednem vrhu o obnovi Gaze

13.29 Izrael sredi zastalih pogajanj z novimi napadi v Gazi
9.54 V napadu z nožem v izraelski Haifi smrtna žrtev in več ranjenih
7.41 ZN in arabske države kritični do ustavitve dostave pomoči v Gazo
7.26 Netanjahu se je Trumpu zahvalil za vojaško pomoč za "dokončanje dela" proti Iranu

14.25 Arabska liga v torek na izrednem vrhu o obnovi Gaze

Voditelji Arabske lige bodo v torek v Kairu razpravljali o obnovi od vojne uničene Gaze. Arabske države naj bi oblikovale lasten predlog o prihodnosti enklave, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump razburil s svojim načrtom za Gazo. Podporo prizadevanjem za obnovo Gaze bo na vrhu izrazil tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.

Na izrednem vrhu Arabske lige v egiptovski prestolnici Kairo bodo razpravljali o obnovi Gaze in njeni prihodnosti po koncu več kot 15-mesečne vojne med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas, ki je skoraj popolnoma opustošila enklavo in zahtevala življenja več kot 47.000 Palestincev.

Arabske države po napovedih pripravljajo svoj povojni načrt za Gazo kot odgovor na zamisel ameriškega predsednika Trumpa. Ta je pred časom razburil z načrtom, po katerem bi ZDA prevzele Gazo in jo spremenile v riviero Bližnjega vzhoda, okoli dva milijona Palestincev pa bi izselili v sosednje arabske države, predvsem v Egipt in Jordanijo.

Arabske države so Trumpov načrt ogorčeno zavrnile, na torkovem vrhu pa naj bi se po napovedih osredotočili na oblikovanje skupnega stališča glede Gaze, vključno z uresničevanjem trifaznega dogovora o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom.

Egiptovski zunanji minister Badr Abdelati je v nedeljo napovedal, da bo njegova država na srečanju predstavila načrt za obnovo Gaze, ki bo Palestincem zagotovil, da lahko ostanejo na svoji zemlji.

"Torkov vrh je priložnost za voditelje po vsem arabskem svetu, da se zberejo in razpravljajo o elementih, potrebnih za zagotovitev miru in stabilnosti v Gazi," je pretekli teden dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki se bo udeležil srečanja v Kairu.

Hkrati je napovedal, da bo na srečanju predstavil prednostne naloge, vključno s tem, da morata prekinitev ognja in dogovor o talcih med Izraelom in Hamasom obveljati ter da mora obstajati jasen politični okvir za okrevanje, obnovo in trajno stabilnost Gaze, poroča Reuters.

Da se bo udeležil izrednega vrha Arabske lige, je sporočil tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, ki bo izkoristil udeležbo za to, da ponovi zavezanost EU celovitemu, pravičnemu in trajnemu miru v regiji, ki temelji na rešitvi dveh držav, so sporočili v Bruslju.

Kot je še poudaril Costa, je EU pripravljena podpreti prizadevanja za zgodnjo obnovo in okrevanje Gaze kot bistvenega dela prihodnje palestinske države, v skladu z resolucijami ZN in mednarodnim pravom.

V soboto se je sicer iztekla prva faza dogovora o prekinitvi ognja v Gazi, med katero je Hamas izpustil 33 zajetih talcev v zameno za več kot tisoč palestinskih zapornikov. Izrael se je medtem zavzel za njeno podaljšanje, čemur pa Hamas nasprotuje in vztraja, da je treba začeti izvajati drugo fazo dogovora.

Izrael je tudi ustavil dobave humanitarne pomoči v Gazo, dokler Hamas ne sprejme njegovega predloga, ki ga podpirajo tudi ZDA.

13.29 Izrael sredi zastalih pogajanj z novimi napadi v Gazi

Sredi zastalih pogajanj o nadaljevanju prekinitve ognja na območju Gaze je Izrael danes tam izvedel nove napade. Palestinski mediji so poročali o vsaj dveh smrtnih žrtvah v letalskem obstreljevanju. Izraelska vojska je napad potrdila s pojasnilom, da je šlo za neposredno grožnjo.

V letalskem napadu na mesto Rafa na jugu palestinske enklave sta bila ubita najmanj dva Palestinca, trije pa ranjeni, so ob sklicevanju na zdravniške vire danes poročali palestinski mediji.

Izraelska vojska je sporočila, da so njeni pripadniki streljali na "dva osumljenca, ki sta se jim približevala na jugu Gaze, in sta predstavljala neposredno grožnjo". Obenem je izraelska vojska potrdila, da je streljala na motorno plovilo ob obali Han Junisa na jugu Gaze, ki naj bi kršilo varnostne omejitve, poročajo tuje tiskovne agencije.

Do novih napadov prihaja dva dneva po izteku prve faze prekinitve ognja med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas, ki se je začelo januarja. Strani sta glede pogajanj o začetku izvajanja druge faze, ki predvideva izpustitev preostalih izraelskih talcev in umik izraelske vojske iz Gaze, zašli v slepo ulico. Izrael in ZDA vztrajata pri podaljšanju prve faze dogovora o prekinitvi ognja, Hamas pa pri začetku druge faze.

9.54 V napadu z nožem v izraelski Haifi smrtna žrtev in več ranjenih

V pristaniškem mestu Haifa na severu Izraela je danes moški z nožem napadel ljudi, pri tem pa enega ubil. Najmanj štiri osebe so bile ranjene, od tega tri huje. Napadalec je bil v posredovanju ubit, poročajo tuje tiskovne agencije.

Prva poročila s prizorišča napada na avtobusni in železniški postaji so navajala dva napadalca, a se je izkazalo, da sta se s streljanjem odzvala eden od prisotnih civilistov in varnostnik.

Policija je sporočila, da je šlo za terorističen napad, napadalec pa da je bil ubit. Kot so dodali, je šlo za pripadnika izraelske manjšine arabskih Druzov, ki se je nedavno po več mesecih vrnil iz tujine. Imel je tudi nemško državljanstvo.

Potem ko so reševalne službe sprva poročale o petih ranjenih, je eden od njih, okrog 70 let star moški, poškodbam podlegel. Med huje ranjenimi je tudi 15-letnik.

Gre za prvi tovrstni napad v Izraelu, odkar je januarja začela veljati prekinitev ognja na območju Gaze. Zgodil se je dan po odločitvi Izraela, da ustavi dostavo pomoči v Gazo, dokler palestinsko islamistično gibanje Hamas ne sprejme predloga Izraela in ZDA o podaljšanju prve faze dogovora o prekinitvi ognja.

Hamas medtem vztraja, da bi se morala začeti druga faza dogovora, potezo Izraela pa je obsodil kot izsiljevanje.

Današnji napad je gibanje označilo za junaškega in menilo, da gre za "naraven odziv na zločine okupacijskih sil nad našimi ljudmi na Zahodnem bregu, v Gazi in Jeruzalemu", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

7.41 ZN in arabske države kritični do ustavitve dostave pomoči v Gazo

Po odločitvi Izraela, da ustavi dostavo humanitarne pomoči v Gazo, se vrstijo kritični odzivi. Iz arabskih držav so se zvrstile številne obsodbe izraelskega ukrepa. Savdska Arabija je menila, da gre za obliko kolektivne kazni, Jordanija pa se boji, da to s sabo prinaša tveganje za nove spopade. Katar je menil, da gre za očitno kršitev dogovora o prekinitvi ognja med stranema. Pomen njegovega spoštovanja so poudarili tudi v Egiptu.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v nedeljo pozval k takojšni obnovi dobave humanitarne pomoči v Gazi. Obe strani je pozval, naj preprečita vrnitev spopadov, palestinske skupine pa, naj osvobodijo vse talce.

Vodja Urada ZN za usklajevanje humanitarne pomoči (Ocha) Thomas Fletcher je v zapisu na omrežju X odločitev Izraela označil za zaskrbljujočo in morebiti v nasprotju z mednarodnim pravom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Da je nujno ohraniti prekinitev ognja in dostavo humanitarne pomoči, je pozval tudi generalni sekretar Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca Jagan Chapagain. Humanitarna organizacija Oxfam je posvarila, da gre za obliko kolektivnega kaznovanja, ki ga prepoveduje mednarodno humanitarno pravo.

Evropska unija je medtem v nedeljo obsodila Hamasovo zavrnitev podaljšanja prve faze sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi in dodala, da izraelska blokada pomoči, ki ji je sledila, lahko pomeni "humanitarne posledice".

7.26 Netanjahu se je Trumpu zahvalil za vojaško pomoč za "dokončanje dela" proti Iranu

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je v nedeljo zahvalil predsedniku ZDA Donaldu Trumpu za vojaško pomoč, potem ko je državni sekretar ZDA Marco Rubio podpisal izjavo o pospešitvi pomoči Izraelu v višini okoli štirih milijard dolarjev. Netanjahu meni, da jim bo ta pomoč pomagala "dokončati delo proti iranski teroristični osi".

"Donald Trump je največji prijatelj, kar jih je Izrael kadarkoli imel v Beli hiši. To je pokazal tako, da nam je poslal vse zadržano strelivo. Na ta način daje Izraelu orodja, ki jih potrebujemo za dokončanje dela proti iranski teroristični osi," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal izraelski predsednik.

Rubio je namreč v soboto podpisal izjavo o pospešitvi vojaške pomoči Izraelu v višini približno štirih milijard dolarjev in dodal, da je bil delni embargo na orožje, ki ga je uvedel nekdanji predsednik Joe Biden, odpravljen.

Netanjahu je že sredi februarja ob obisku Rubia v Jeruzalemu dejal, da je Izrael "zadal močan udarec iranski teroristični osi" ob podpori ZDA. S tem je mislil na skrajne skupine v regiji, ki jih podpira Iran, med drugim palestinski Hamas in libanonski Hezbolah. Te skupine tvorijo neformalno mrežo, ki jo Teheran imenuje os odpora.

Predsednik ZDA Donald Trump je po vrnitvi v Belo hišo januarja znova uvedel politiko "največjega pritiska" proti Iranu zaradi domnev, da skuša razviti jedrsko orožje. Trump je že v svojem prvem mandatu uvedel ostre sankcije proti Iranu in med drugim leta 2018 enostransko odstopil od iranskega jedrskega sporazuma. Njegov naslednik Joe Biden teh ukrepov ni nikoli preklical.

Emmanuel Macron
Novice London zanikal dogovor, o katerem je govoril Macron
Barron Trump
Novice So vse niti v rokah Barrona Trumpa?
Benjamin Netanjahu
Novice Netanjahu se strinja z ameriškim načrtom
Donald Trump
Novice Trump odobril prodajo orožja Izraelu
Ne spreglejte