Ponedeljek, 3. 3. 2025, 19.58
1 ura, 8 minut
Bližnji vzhod
Netanjahu Hamasu zagrozil z "nepojmljivimi posledicami"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,28
Po poročanju izraelskih medijev Netanjahu načrtuje izvajanje maksimalnega pritiska na Hamas, da bi pristal na podaljšanje prve faze prekinitve ognja pod izraelskimi pogoji.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes v knesetu dejal, da je palestinskemu islamističnemu gibanju Hamas zagrozil z "nepojmljivimi posledicami", če ne bo izpustil vseh izraelskih talcev, ki jih zadržuje v Gazi. To je dejal, medtem ko je prekinitev ognja na območju Gaze v nevarnosti zaradi zastoja v pogovorih o njenem nadaljevanju.
19.53 Netanjahu zagrozil Hamasu z nepojmljivimi posledicami
18.13 Unicef opozarja na uničujoče posledice ustavitve dostave pomoči v Gazo
14.25 Arabska liga v torek na izrednem vrhu o obnovi Gaze
13.29 Izrael sredi zastalih pogajanj z novimi napadi v Gazi
9.54 V napadu z nožem v izraelski Haifi smrtna žrtev in več ranjenih
7.41 ZN in arabske države kritični do ustavitve dostave pomoči v Gazo
7.26 Netanjahu se je Trumpu zahvalil za vojaško pomoč za "dokončanje dela" proti Iranu
19.53 Netanjahu zagrozil Hamasu z nepojmljivimi posledicami
Po sobotnem izteku prve faze prekinitve ognja sta Izrael in Hamas v sporu glede naslednje faze, saj želi Izrael podaljšati prvo, Hamas pa vztraja, da je treba začeti izvajati drugo fazo dogovora, ki predvideva izpustitev preostalih izraelskih talcev in umik izraelske vojske iz Gaze. Izrael zato od nedelje preprečuje vstop humanitarni pomoči v Gazo.
Netanjahu, ki je načrt predsednika ZDA Donalda Trumpa o ameriškem prevzemu Gaze in odhodu njenega palestinskega prebivalstva iz nje pohvalil kot "pogumno vizijo", je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pred poslanci danes tudi dejal, da je "čas, da ljudem iz Gaze omogočimo svoboden odhod".
Zatrdil je, da Izrael dogovora o prekinitvi ognja ne krši. "Še vedno smo v dogovoru, ne kršimo ga in ne bomo se takoj vrnili v vojno," je dejal. Po njegovih besedah ima namreč Izrael pravico, da kadarkoli po 42. dnevu veljave prekinitve ognja odstopi od dogovora in obnovi napade, če oceni, da pogovori nimajo smisla, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Po poročanju izraelskih medijev Netanjahu načrtuje izvajanje maksimalnega pritiska na Hamas, da bi pristal na podaljšanje prve faze prekinitve ognja pod izraelskimi pogoji. Želel naj bi jo podaljšati vsaj za en teden do prihoda odposlanca ZDA za Bližnji vzhod Steva Witkoffa v regijo. Zdaj pa čaka, ali bodo pri prepričevanju Hamasa uspešni posredniki, če ne, pa bi razmislil o nadaljevanju vojne, je izraelska javna televizija Kan poročala ob navedbi virov blizu premierju.
Izredna seja, na kateri naj bi poslanci govorili tudi o ustanovitvi državne preiskovalne komisije napada na Izrael 7. oktobra 2023, se je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sicer začela burno.
Ker varnostniki sprva več deset svojcem talcev niso dovolili na galerijo, so po poročanju izraelskih medijev poskušali do galerije priti mimo njih po stopnicah, s katerih so jih s silo potisnili nazaj. Prišlo je do prerivanja, pri tem sta bili ranjeni najmanj dve osebi.
Na koncu so svojcem dovolili na galerijo. Nekateri so Netanjahuju med njegovim govorom obrnili hrbet, saj nasprotuje ustanovitvi komisije.
Kritiki premierja obtožujejo, da zaradi ohranitve oblasti ni prevzel osebne odgovornosti za napake med napadom, v katerem so palestinski borci pod vodstvom Hamasa ubili več kot tisoč ljudi, za talce pa jih zajeli 251. V Gazi jih zadržujejo še 58, od katerih naj bi jih bilo pokojnih že 34.
18.13 Unicef opozarja na uničujoče posledice ustavitve dostave pomoči v Gazo
Sklad ZN za otroke (Unicef) je danes opozoril, da bo ustavitev dostave pomoči na območje Gaze imela uničujoče posledice za otroke in družine, ki se v razrušeni palestinski enklavi že tako borijo za preživetje. Regionalni direktor sklada za Bližnji vzhod in severno Afriko Edouard Beigbeder je izpostavil nujnost ohranitve prekinitve ognja.
Izrael je ob sobotnem izteku prve faze prekinitve ognja in spora s palestinskim islamističnim gibanjem Hamas glede nadaljnjih korakov ustavil dobave humanitarne pomoči v Gazo.
Pri Unicefu so pojasnili, da je od 19. januarja, ko je začela veljati prva faza prekinitve ognja med Izraelom in Hamasom, do preteklega petka na območje Gaze vstopilo skoraj tisoč njihovih tovornjakov z življenjsko pomembno pomočjo, kot so čista voda, medicinski pripomočki, cepivo in terapevtska hrana.
Na odločitev se je mednarodna skupnost odzvala kritično. Več arabskih držav je posvarilo, da to predstavlja kršitev dogovora o prekinitvi ognja. Združeni narodi so tako kot tudi Rdeči križ pozvali k takojšnji obnovi dobave pomoči.
Beigbeder je danes poudaril, da je prekinitev ognja Unicefu omogočila, da je precej razširil obseg pomoči prebivalcem Gaze. Ker je stopnja opustošenja v enklavi katastrofalna, mora biti prekinitev ognja trajna, treba pa je omogočiti tudi dotok večje količine pomoči, da bi preprečili nadaljnje trpljenje in izgubo življenj, je poudaril.
Iz Unicefa Slovenija so sporočili, da je regionalni direktor opozoril, da bo ustavitev dostave pomoči "resno ogrozila operacije reševanja življenj civilistov". "Nujno je, da prekinitev ognja, ki je za otroke ključnega pomena, ostane v veljavi in da se omogoči prost pretok pomoči do tistih, ki jo potrebujejo," je dodal.
Pri Unicefu so pojasnili, da je od 19. januarja, ko je začela veljati prva faza prekinitve ognja med Izraelom in Hamasom, do preteklega petka na območje Gaze vstopilo skoraj tisoč njihovih tovornjakov z življenjsko pomembno pomočjo, kot so čista voda, medicinski pripomočki, cepivo in terapevtska hrana. To je več kot trikrat več pomoči kot v enakem obdobju pred tem.
Kljub povečanju humanitarne pomoči so razmere za otroke v Gazi še vedno izjemno slabe, opozarjajo. Poudarili so, da naj bi v zadnjem tednu zaradi podhladitve umrlo sedem novorojenčkov, ker niso imeli dostopa do toplih oblačil in odej, zatočišča ali zdravstvene oskrbe.
Otroci in družine po vsej Gazi se borijo za preživetje brez zadostne količine hrane, zdravil ali zatočišča, so poudarili in dodali, da je tudi zdravstveni sistem izjemno obremenjen, saj 19 od 35 bolnišnic deluje v okrnjenem obsegu.
14.25 Arabska liga v torek na izrednem vrhu o obnovi Gaze
Voditelji Arabske lige bodo v torek v Kairu razpravljali o obnovi od vojne uničene Gaze. Arabske države naj bi oblikovale lasten predlog o prihodnosti enklave, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump razburil s svojim načrtom za Gazo. Podporo prizadevanjem za obnovo Gaze bo na vrhu izrazil tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.
Na izrednem vrhu Arabske lige v egiptovski prestolnici Kairo bodo razpravljali o obnovi Gaze in njeni prihodnosti po koncu več kot 15-mesečne vojne med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas, ki je skoraj popolnoma opustošila enklavo in zahtevala življenja več kot 47.000 Palestincev.
Arabske države po napovedih pripravljajo svoj povojni načrt za Gazo kot odgovor na zamisel ameriškega predsednika Trumpa. Ta je pred časom razburil z načrtom, po katerem bi ZDA prevzele Gazo in jo spremenile v riviero Bližnjega vzhoda, okoli dva milijona Palestincev pa bi izselili v sosednje arabske države, predvsem v Egipt in Jordanijo.
Arabske države so Trumpov načrt ogorčeno zavrnile, na torkovem vrhu pa naj bi se po napovedih osredotočili na oblikovanje skupnega stališča glede Gaze, vključno z uresničevanjem trifaznega dogovora o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom.
Egiptovski zunanji minister Badr Abdelati je v nedeljo napovedal, da bo njegova država na srečanju predstavila načrt za obnovo Gaze, ki bo Palestincem zagotovil, da lahko ostanejo na svoji zemlji.
"Torkov vrh je priložnost za voditelje po vsem arabskem svetu, da se zberejo in razpravljajo o elementih, potrebnih za zagotovitev miru in stabilnosti v Gazi," je pretekli teden dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki se bo udeležil srečanja v Kairu.
Hkrati je napovedal, da bo na srečanju predstavil prednostne naloge, vključno s tem, da morata prekinitev ognja in dogovor o talcih med Izraelom in Hamasom obveljati ter da mora obstajati jasen politični okvir za okrevanje, obnovo in trajno stabilnost Gaze, poroča Reuters.
Da se bo udeležil izrednega vrha Arabske lige, je sporočil tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, ki bo izkoristil udeležbo za to, da ponovi zavezanost EU celovitemu, pravičnemu in trajnemu miru v regiji, ki temelji na rešitvi dveh držav, so sporočili v Bruslju.
Kot je še poudaril Costa, je EU pripravljena podpreti prizadevanja za zgodnjo obnovo in okrevanje Gaze kot bistvenega dela prihodnje palestinske države, v skladu z resolucijami ZN in mednarodnim pravom.
V soboto se je sicer iztekla prva faza dogovora o prekinitvi ognja v Gazi, med katero je Hamas izpustil 33 zajetih talcev v zameno za več kot tisoč palestinskih zapornikov. Izrael se je medtem zavzel za njeno podaljšanje, čemur pa Hamas nasprotuje in vztraja, da je treba začeti izvajati drugo fazo dogovora.
Izrael je tudi ustavil dobave humanitarne pomoči v Gazo, dokler Hamas ne sprejme njegovega predloga, ki ga podpirajo tudi ZDA.
13.29 Izrael sredi zastalih pogajanj z novimi napadi v Gazi
Sredi zastalih pogajanj o nadaljevanju prekinitve ognja na območju Gaze je Izrael danes tam izvedel nove napade. Palestinski mediji so poročali o vsaj dveh smrtnih žrtvah v letalskem obstreljevanju. Izraelska vojska je napad potrdila s pojasnilom, da je šlo za neposredno grožnjo.
V letalskem napadu na mesto Rafa na jugu palestinske enklave sta bila ubita najmanj dva Palestinca, trije pa ranjeni, so ob sklicevanju na zdravniške vire danes poročali palestinski mediji.
Izraelska vojska je sporočila, da so njeni pripadniki streljali na "dva osumljenca, ki sta se jim približevala na jugu Gaze, in sta predstavljala neposredno grožnjo". Obenem je izraelska vojska potrdila, da je streljala na motorno plovilo ob obali Han Junisa na jugu Gaze, ki naj bi kršilo varnostne omejitve, poročajo tuje tiskovne agencije.
Do novih napadov prihaja dva dneva po izteku prve faze prekinitve ognja med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas, ki se je začelo januarja. Strani sta glede pogajanj o začetku izvajanja druge faze, ki predvideva izpustitev preostalih izraelskih talcev in umik izraelske vojske iz Gaze, zašli v slepo ulico. Izrael in ZDA vztrajata pri podaljšanju prve faze dogovora o prekinitvi ognja, Hamas pa pri začetku druge faze.
9.54 V napadu z nožem v izraelski Haifi smrtna žrtev in več ranjenih
V pristaniškem mestu Haifa na severu Izraela je danes moški z nožem napadel ljudi, pri tem pa enega ubil. Najmanj štiri osebe so bile ranjene, od tega tri huje. Napadalec je bil v posredovanju ubit, poročajo tuje tiskovne agencije.
Prva poročila s prizorišča napada na avtobusni in železniški postaji so navajala dva napadalca, a se je izkazalo, da sta se s streljanjem odzvala eden od prisotnih civilistov in varnostnik.
Policija je sporočila, da je šlo za terorističen napad, napadalec pa da je bil ubit. Kot so dodali, je šlo za pripadnika izraelske manjšine arabskih Druzov, ki se je nedavno po več mesecih vrnil iz tujine. Imel je tudi nemško državljanstvo.
Potem ko so reševalne službe sprva poročale o petih ranjenih, je eden od njih, okrog 70 let star moški, poškodbam podlegel. Med huje ranjenimi je tudi 15-letnik.
Gre za prvi tovrstni napad v Izraelu, odkar je januarja začela veljati prekinitev ognja na območju Gaze. Zgodil se je dan po odločitvi Izraela, da ustavi dostavo pomoči v Gazo, dokler palestinsko islamistično gibanje Hamas ne sprejme predloga Izraela in ZDA o podaljšanju prve faze dogovora o prekinitvi ognja.
Hamas medtem vztraja, da bi se morala začeti druga faza dogovora, potezo Izraela pa je obsodil kot izsiljevanje.
Današnji napad je gibanje označilo za junaškega in menilo, da gre za "naraven odziv na zločine okupacijskih sil nad našimi ljudmi na Zahodnem bregu, v Gazi in Jeruzalemu", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
7.41 ZN in arabske države kritični do ustavitve dostave pomoči v Gazo
Po odločitvi Izraela, da ustavi dostavo humanitarne pomoči v Gazo, se vrstijo kritični odzivi. Iz arabskih držav so se zvrstile številne obsodbe izraelskega ukrepa. Savdska Arabija je menila, da gre za obliko kolektivne kazni, Jordanija pa se boji, da to s sabo prinaša tveganje za nove spopade. Katar je menil, da gre za očitno kršitev dogovora o prekinitvi ognja med stranema. Pomen njegovega spoštovanja so poudarili tudi v Egiptu.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v nedeljo pozval k takojšni obnovi dobave humanitarne pomoči v Gazi. Obe strani je pozval, naj preprečita vrnitev spopadov, palestinske skupine pa, naj osvobodijo vse talce.
Vodja Urada ZN za usklajevanje humanitarne pomoči (Ocha) Thomas Fletcher je v zapisu na omrežju X odločitev Izraela označil za zaskrbljujočo in morebiti v nasprotju z mednarodnim pravom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Da je nujno ohraniti prekinitev ognja in dostavo humanitarne pomoči, je pozval tudi generalni sekretar Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca Jagan Chapagain. Humanitarna organizacija Oxfam je posvarila, da gre za obliko kolektivnega kaznovanja, ki ga prepoveduje mednarodno humanitarno pravo.
Evropska unija je medtem v nedeljo obsodila Hamasovo zavrnitev podaljšanja prve faze sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi in dodala, da izraelska blokada pomoči, ki ji je sledila, lahko pomeni "humanitarne posledice".
7.26 Netanjahu se je Trumpu zahvalil za vojaško pomoč za "dokončanje dela" proti Iranu
Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je v nedeljo zahvalil predsedniku ZDA Donaldu Trumpu za vojaško pomoč, potem ko je državni sekretar ZDA Marco Rubio podpisal izjavo o pospešitvi pomoči Izraelu v višini okoli štirih milijard dolarjev. Netanjahu meni, da jim bo ta pomoč pomagala "dokončati delo proti iranski teroristični osi".
"Donald Trump je največji prijatelj, kar jih je Izrael kadarkoli imel v Beli hiši. To je pokazal tako, da nam je poslal vse zadržano strelivo. Na ta način daje Izraelu orodja, ki jih potrebujemo za dokončanje dela proti iranski teroristični osi," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal izraelski predsednik.
Rubio je namreč v soboto podpisal izjavo o pospešitvi vojaške pomoči Izraelu v višini približno štirih milijard dolarjev in dodal, da je bil delni embargo na orožje, ki ga je uvedel nekdanji predsednik Joe Biden, odpravljen.
Netanjahu je že sredi februarja ob obisku Rubia v Jeruzalemu dejal, da je Izrael "zadal močan udarec iranski teroristični osi" ob podpori ZDA. S tem je mislil na skrajne skupine v regiji, ki jih podpira Iran, med drugim palestinski Hamas in libanonski Hezbolah. Te skupine tvorijo neformalno mrežo, ki jo Teheran imenuje os odpora.
Predsednik ZDA Donald Trump je po vrnitvi v Belo hišo januarja znova uvedel politiko "največjega pritiska" proti Iranu zaradi domnev, da skuša razviti jedrsko orožje. Trump je že v svojem prvem mandatu uvedel ostre sankcije proti Iranu in med drugim leta 2018 enostransko odstopil od iranskega jedrskega sporazuma. Njegov naslednik Joe Biden teh ukrepov ni nikoli preklical.
