SiolNET. Novice Slovenija
5,28

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Vse več groženj izpostavljenim posameznikom: "Kot da nasilniški del politične elite išče nove tarče"

5,28

termometer

123

V zadnjem času smo priče različnim oblikam sovraštva – nacionalizmu, rasizmu, sovraštvu proti ženskam … Opaziti je mogoče porast sovražnega, napadalnega in žaljivega govora, ki so ga deležni različni akterji družbenega življenja - od umetnikov do znanstvenikov. V predvolilnem času je na problematiko sovraštva, razpihovanja strahu in nehumano politiko aktivno opozorila civilna družba z demonstracijami Brez strahu. Proti politiki sovraštva!

Grožnje s smrtjo ob še drugih sovražnih odzivih je po tem, ko so na ljubljanski filozofski fakulteti v imenu solidarnosti in enakosti med spoloma za slovnični spol v svojih pravilnikih sprejeli uporabo ženske oblike, po elektronski pošti prejel dekan filozofske fakultete, sociolog dr. Roman Kuhar.

Kuverto z belim prahom in žaljivim, napadalnim zapisom je prejšnji teden dobila antropologinja dr. Svetlana Slapšak.

SMG Češka Trendi "Čeprav je bila policija povsod v okolici gledališča, ni posredovala"

Sovražno elektronsko sporočilo, ki je temeljilo na nacionalističnih izhodiščih, je prejel tudi umetniški direktor Slovenskega mladinskega gledališča Goran Injac. In to na dan (27. maj), ko je v medije prišla novica o skupini neonacistov z imenom Spodobni ljudje, ki je na festivalu v Brnu na Češkem 26. maja prekinila predstavo Naše nasilje in vaše nasilje režiserja Oliverja Frljića.

Maja smrekar: K-9_topologija / Ecce Canis Trendi "Živimo v sistemu, ki časti primitivizem"

Fotografija je s protesta Brez strahu. Proti politiki sovraštva, ki ga je 31. maja organizirala civilna družba. Fotografija je s protesta Brez strahu. Proti politiki sovraštva, ki ga je 31. maja organizirala civilna družba.

Shod na Trgu republike. Novice Protest v Ljubljani: "Sejanje strahu, sovražnosti in laži vodi v totalitarizem" #foto

Verbalni napadi na posameznike in posameznice

Pogroma žaljivk, besednih napadov in sovraštva sta bili zaradi svojega dela deležni tudi letošnji Prešernovi nagrajenki, umetnici Maja Smrekar in Simona Semenič. Že dolgo pa je tarča sovražnosti tudi pravnica in aktivistka Barbara Rajgelj, podobno tudi umetnik Janez Janša.

Kandidatka SDS o napadih

V predvolilnem času je na Twitterju o verbalnih napadih, ki jih doživlja, pisala tudi kandidatka SDS Alenka Gotar.

Simona Semenič Trendi "To je čisti srednji vek, na ravni zažiganja čarovnic"

 

Za komentar o porastu sovražnega govora, ki smo mu priče v javnem prostoru, smo se obrnili na pravnico in aktivistko Barbaro Rajgelj in raziskovalko z Mirovnega inštituta in izredno profesorico na fakulteti za družbene vede dr. Mojco Pajnik.
 

Barbara Rajgelj, pravnica in aktivistka

Kje vidite razloge za vse bolj prisoten sovražni govor v javnem prostoru?

V predvolilnem času je grob, žaljiv in nasilniški govor postal orodje političnega boja. Sovražni govor so v politični diskurz uvedle desne stranke, zlasti SDS, SNS in SLS. Produkcija sovraštva je bila v zadnjem letu ali dveh organizirana in Barbara Ragelj Foto: Arhiv Siol orkestrirana ter finančno in medijsko podprta. V zadnjem času opažam, da različne grožnje prejemajo tudi posamezniki in posameznice z desne strani. Zdi se, da se je iskra z desne razplamtela in začenja goreti na vse strani.

Vsako spodbujanje nestrpnosti, diskriminacije in nasilja je nedopustno, ne glede na to, ali prihaja z leve ali desne, pri tem pa ne smemo pozabiti, kdo je generator sovraštva, saj se mu brez jasne opredelitve sidrišč in razlogov v prihodnje ne bomo mogli upreti.

Del problema je prav gotovo tudi zelo liberalna ureditev sovražnega govora v kazenskem zakoniku iz leta 2012, sodišča in tožilstvo pa jo interpretirajo na način, ki je na robu ustavnosti. Po ustavi je protiustavno vsakršno spodbujanje neenakopravnosti ter razpihovanje sovraštva in nestrpnosti, zakonodaja in pravna praksa pa zlasti sovražnega govora na spletu pravzaprav ne sankcionirata. Raziskave kažejo, da smo do sovražnega govora poleg Cipra najbolj popustljiva evropska država.

Groženj in besednih napadov so bili v zadnjem času deležni tudi družboslovci in umetniki.

V predvolilnem času sem zaznala, da tarče niso bili več le politiki, temveč zlasti predstavniki civilne družbe. Kot da nasilniški del politične elite išče nove tarče: umetnice, nevladnike, aktiviste, intelektualke, celo športnike druge narodnosti ... Da sta grožnje prejela dr. Svetlana Slapšak in dr. Roman Kuhar, ni naključje, oba sta pripadnika manjšine, ki s svojo javno držo politike opominjata, da se da tudi drugače, ne le s pritlehno govorico in politikami, ki so sovražne do ljudi.

Očitno dueli med politiki različnih prepričanj ne zadoščajo več, v areno je treba zvleči nove grešne kozle, lahke tarče brez najetih svetovalcev, odvetnikov in PR-agencij. Hkrati je te napade treba razumeti tudi kot poskus odvzema avtoritete in poguma intelektualcem, ki so v tem distopičnem kaosu še zadnji, ki opozarjajo, da se nasilje in vojne ne rodijo čez noč, ampak se zanetijo postopoma, z organiziranim spodbujanjem sovraštva.

Pri tem vprašanju je velik problem anonimnost profilov, opozarjate.

Drži. Anonimnost ima na eni strani pomembno funkcijo nadzora v demokratičnem procesu, saj omogoča opozarjanje na krivice, protipravnost, korupcijo. Žal pa so njena posledica tudi popolna netransparentnost in neodgovornost za posledice delovanja na spletu. S temi vprašanji se bo v prihodnje pravo moralo intenzivneje ukvarjati, saj so pravica do osebne integritete, informiranosti, pa tudi do uveljavljanja učinkovitih pravnih sredstev zaradi anonimnosti tako načete, da postajajo mrtve črke na papirju.

Generacija Identitete Novice Generacija identitete: skrajno gibanje, ki je z volitvami v Sloveniji dobilo nov zagon
S protesta Brez strahu. Proti politiki sovraštva. S protesta Brez strahu. Proti politiki sovraštva. Foto: Maša K. Brecelj
 

Mojca Pajnik, raziskovalka z Mirovnega inštituta in izredna profesorica na fakulteti za družbene vede

Kaj so razlogi razraščanje sovražnega govora?

V zadnjih desetletjih se ne samo v slovenskem, temveč v širšem evropskem kontekstu srečujemo s porastom desničarskega populizma s primesmi avtoritarizma in trdega nacionalizma, kar potrjujejo tudi izidi nedavnih volitev v evropskih družbah. Če se ozremo samo k sosedom, lahko spremljamo, kako se tovrstne stranke krepijo v Italiji, Avstriji, na Madžarskem ter ne nazadnje tudi v Sloveniji. Mojca Pajnik Foto: Arhiv Siol

Za populizmom pa se danes pogosto skriva oz. se z njim tudi legitimizira avtoritaren način vladanja, ki nas v nekaterih elementih spominja na prakse preteklih totalitarnih režimov.

Spomnimo na nedopustne odzive na delo letošnjih Prešernovih nagrajenk, ki so ga nekateri opredeljevali kot degenerirano umetnost, kar predstavlja različico fašistoidne opredelitve umetnosti. Linč, uperjen v nekatere predstave Slovenskega mladinskega gledališča, sovražnost do umetniškega vodje Gorana Injaca, zavračanje umetniškega dela Aksiome in Janezov Janše reproducira prakse kulturne diktature, ki umetnosti odvzemajo prostor v svetu.

V predvolilnem času je bil sovražni govor še bolj prisoten, nedavno pa smo bili tudi priče grožnjam sociologu Romanu Kuharju in besednim napadom na antropologinjo Svetlano Slapšak.

V predvolilnem času se je sovražni govor okrepil, sicer pa postaja vse bolj sodobni zeitgeist – duh časa, v katerem se je sovraštvo udomačilo, in to bi nas moralo zelo skrbeti. Torej, da sovraštvo na neki način postaja normalno.

Sovražni in rasistični diskurz se tudi personalizira in se tako usmerja h konkretnim posameznikom in posameznicam. V primerih sovražnosti, uperjene proti Svetlani Slapšak in Romanu Kuharju, lahko vidimo, kako se govor sovraštva poveže tudi z antiintelektualizmom. Populistični desničarski izključevalski tip diskurza napada umetnost, znanost, feminizem, nevladni sektor, demonizira levico nasploh. Omenjena področja delovanja in posameznike in posameznice etiketira za "elito" ter jih začne prikazovati kot družbene in socialne zajedavce. V razkrajanju javnega vznika antipolitika strahu, ki označi dele populacije za odvečne in ustrahuje s ciljanjem na posameznike in posameznice z imeni in priimki.

Nacionalnost, spol pa tudi področja, ki oblikujejo kritično misel, kot sta umetnost, humanistika, so tako v teh primerih področja napadov.

Ne moremo se znebiti občutka, da gre za namero utišanja kritičnih glasov. Denuncira se kritičen del znanosti, kot sta humanistika in družboslovje, ob tem pa tudi umetnost. Brez teh področij pa smo izgubljeni kot družba.

Porast in udomačenje sovraštva, kot opozarjate, sta, če gledamo v zgodovinski perspektivi, povezana z ekonomskimi krizami, naraščajočimi socialnimi problemi in podpihovanjem strahu ob soočanju z migracijami.

Vladanje s širjenjem sovraštva in strahu se generira na fantazmah, ki domnevo ogrožajo neko nacionalno bit, tradicijo, moralo … Generiranje strahu tako poteka na fiktivnih grožnjah, ki pomenijo odmikanje od realnih problemov, kot so naraščajoča revščina, prekarizacija, propad socialne države. To pa so realni problemi, ki jih ljudje živimo.

Vendar pa se avtoritarna politika s tem ne ukvarja. Lažje kot se soočiti s problemi ljudi, je generirati izmišljen strah. Kar se tiče zgodovinskih vzporednic je pri tem po eni strani treba biti previden, da zgodovinskih obdobij ne enačimo, po drugi pa pogumen, da na te opomnimo. Torej, da so se totalitarizmi oblikovali z določanjem sovražnikov, področij delovanja, izpostavljanjem konkretnih posameznikov, kar so mehanizmi za reprodukcijo strahu. Nevarnost je, da množice začnejo verovati v lažnive sodbe, na primer da nas migranti ogrožajo, da se udomačijo v lažnivi fiktivnosti, prek katere so jim prihranjeni šoki resničnega življenja.   

Kakšno vlogo imajo pri tem družbena omrežja in možnost anonimnosti v spletnem prostoru?

Tudi zato ker mediji na spletu omogočajo prikrivanje identitet, je sovražnih odzivov vse več. V tem kontekstu smo priče problemu razpršene odgovornosti. Raziskave o komuniciranju političnih strank, ki smo jih izvedli, so pokazale, da so spletni anonimneži lahko tesno povezani z etabliranimi političnimi strukturami, nosilci oblasti pa se prek njih odvežejo odgovornosti do takšnega diskurza.

Situacija razpršene odgovornosti, ko nihče več ni odgovoren in ko postanejo izmuzljivi tudi nosilci oblasti, ki so lahko generatorji takšnega diskurza, pa je problematična. Zato je pomembno, da kot javnost od politikov zahtevamo, da se opredelijo proti razpihovanju sovraštva in da z zgledi postavijo okvire spoštljivega in odgovornega komuniciranja.

Komentarji

26

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • norimax / 13.06.2018. ob 11:52 +5 - 1

    Izjava političnega funkcijonarja v Sloveniji....."Zato bom naredil vse, KAR JE MOŽNO, da zmaga ostane na levi opciji, kateri tudi sam pripadam. Ne sme se dovoliti, da bi bil on zmagovalec," A te besede ne vlivajo strahu. Zadnjič ko je politika storila vse kar je možno, je umrl za posledicami atentata Ivan Kramberger.....

    +5 - 1
  • martinjvrh / 12.06.2018. ob 21:20 +8 - 4

    Na shodu proti strahu sem opazila transparent:SPLAVIMO CERKEV kar je vsekakor sovrazni govor in marsikomu povzroca strah.Tudi kricanje nekaterih na tem shodu jr bilo prav grozljivo.

    +8 - 4
  • MBSQ / 13.06.2018. ob 07:49 +4 - 2

    Opažam, da prav tisti, ki kričijo proti sovraštvu, sovraštvo razpihujejo s sovražnimi transparenti. Iz polpretekle zgodovine je dobro znano, da je svetovni komunizem vedno potreboval 'notranjega sovražnika', da se je lahko obdržal na oblasti. Danes globalisti in levičarji spet počno isto, s kričanjem proti sovraštvu iščejo notranjega sovražnika. Strah je edini generator sovraštva, zato se sprašujem, česa se boji levica, da kriči od strahu? Jaz se nikogar ne bojim, saj tudi nikogar ne sovražim!

    +4 - 2
delitve: 10
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin