SiolNET. Trendi Kultura
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"To je čisti srednji vek, na ravni zažiganja čarovnic"

10

termometer

Objava fotografije letošnje nagrajenke Prešernovega sklada Simone Semenič, na kateri je noseča z razrezano slovensko zastavo, v zadnjih dneh razburja del javnosti. Pod spletno objavo so se usuli tudi komentarji sovražnega govora. Umetniško gesto je Inštitut za domoljubne vrednote prijavil policiji.

Fotografija umetnice Simone Semenič iz performansa izpred devetih let. Fotografija umetnice Simone Semenič iz performansa izpred devetih let. Foto: Nada Žgank Fotografija, ki jo je ob bližajoči se proslavi Prešernovih nagrad na svoji strani na Facebooku objavila Založba Beletrina, je postala viralna. Do zdaj je dosegla že več kot 40 tisoč oseb, številni so avtorico označili za protislovensko, veliko je bilo tudi sovražnega govora zoper avtorico.

Nekatere so zaradi tega razloga, kot pravi Ada Cajnko iz založbe Beletrina, tudi zbrisali. Šlo je za žaljive zapise, ki posegajo na osebno raven umetnice. "Včeraj zvečer pa so se začela tudi spletna obračunavanja med komentatorji. Med tistimi, ki njeno dejanje v okviru performansa, kar priča tudi fotografija, podpirajo, in tistimi, ki ga napadajo," tudi pravijo v Beletrini.

Umetnica Simona Semenič, ki je fotografijo posnela pred devetimi leti v okviru performansa, dogajanja ne želi komentirati.

Prijava Inštituta za domoljubne vrednote

Inštitut za domoljubne vrednote je umetnico zaradi "poškodovanja in uničenja državnega simbola Republike Slovenije, uničenja slovenske zastave", prijavil na policijo, ker naj bi po njihovem mnenju kršila tudi člen zakona o varstvu javnega reda in miru, ki govori o uničenju državnih simbolov.

Ustava medtem v 59. členu govori o svobodi umetniškega ustvarjanja in izražanja, ob tem pa je v 39. členu ustave opredeljena tudi svoboda do "izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja (…)".

"To je popolni srednji vek, na ravni zažiganja čarovnic" Prijavo umetnice policiji ustavni pravnik Andraž Teršek komentira, da takšen odziv »ne sodi niti v strogo policijsko ali vojaško diktaturo. To je popolni srednji vek, na ravni zažiganja čarovnic.« Prijavo umetnice policiji ustavni pravnik Andraž Teršek komentira, da takšen odziv »ne sodi niti v strogo policijsko ali vojaško diktaturo. To je popolni srednji vek, na ravni zažiganja čarovnic.« Foto: STA

Prijavo zoper umetnico je ustavni pravnik Andraž Teršek komentiral z besedami, "da gre ob tem za popolni in čisti idiotizem. To lahko počnejo samo ljudje, ki se ali šalijo ali so intelektualno skromni. To je ne samo popolna pravna nepismenost nekoga, ampak leta 2018 iz tega delati temo je res neumno. Gre za abecedo svobode izražanja".

Pri čemer še pravi, da takšen odziv "ne spada niti v strogo policijsko ali vojaško diktaturo. To je popolni srednji vek, na ravni zažiganja čarovnic".

"Ne znamo sproščeno živeti in v tem smislu dojemati tudi sebe"

Glavni urednik in direktor založbe Beletrina Mitja Čander pravi, da je presenečen nad "tako količino gneva, ki se pojavi ob razmeroma benigni stvari, vzeti iz konteksta umetniškega dela. Razočaran sem, da je v Slovencih toliko te jeze. Verjetno bi se ta sprostila tudi, če bi bila prizadeta druga stran. V tem primeru so se oglasili t. i. desničarji, medtem ko bi verjetno, če bi v umetniškem delu nekdo ironiziral rdečo zvezdo, padlo z druge strani".

Vendar pa tovrstni odzivi, ki smo jim priča, kot še pravi sogovornik, kažejo na stanje v družbi, v kateri ne znamo "sproščeno živeti in v tem smislu tako dojemati sami sebi. Če nekdo misli, da je nacionalni simbol znotraj umetniškega akta relativiziran ali da gre za oskrunjenje naroda, se mi zdi, da ne razume, kaj je sproščen odnos do lastne države, kjer imamo pravico biti tudi kritični in včasih tudi posmehljivi, kar pa ne pomeni, da je nimamo na nek način radi".

»Bomo začeli preganjati ljudi, ker v polju umetnosti izražajo svobodna stališča in se lahko z njimi tudi igrajo?,«ob pomenu svobode umetniškega izražanja glavni urednik in direktor Beletrine Mitja Čander podčrta tudi pomen svobodnega duha. »Bomo začeli preganjati ljudi, ker v polju umetnosti izražajo svobodna stališča in se lahko z njimi tudi igrajo?,«ob pomenu svobode umetniškega izražanja glavni urednik in direktor Beletrine Mitja Čander podčrta tudi pomen svobodnega duha. Foto: STA

Svoboda izražanja in svoboda duha

Ob tem se je Čander naveže na letošnjo stoletnico smrti Ivana Cankarja, ki je pogosto "zelo ostro ironiziral slovenstvo, slovensko kulturo, narod, vendar vemo, da ni bil sovražnik naroda". Ob tem poudari pomen avtorefleksije v imenu stremljenja k družbenim spremembam.

Tako kot je distanca do sebe pomembna na osebni, pa velja tudi na družbeni in nacionalni ravni. "Torej, da se znamo nasmejati tudi sami sebi in mogoče s tem sprožiti kakšen premislek in spremembo." Ob fotografiji Simone Semenič se je treba zavedati, tudi poudarja urednik Beletrine, da je nastala v kontekstu umetniškega akta.

"Bomo začeli preganjati ljudi, ker v polju umetnosti izražajo svobodna stališča in se lahko z njimi tudi igrajo," pa še ob pomenu svobode umetniškega izražanja podčrta pomen svobodnega duha. Torej, "da v tej družbi lahko svobodno dihamo in da smo lahko dovolj sproščeni, da prepoznamo takšne drže, ne pa, da se počutimo takoj ogrožene".

Razstava v umetniškem projektu je kot rekvizit

Umetnik Arjan Pregl pravi, da so v naši državi posamezniki, ki jim je mirno dopuščeno, da zanikajo holokavst, hujskajo s smrtjo proti beguncem, homoseksualcem in še kom. "In potem nas prepričujejo, da je to svoboda govora, da bi bilo utišanje teh glasov cenzura, skorajda totalitarizem."

In kot še dodaja: "In potem ti isti ljudje ob umetniškem delu, kjer je pač kot rekvizit uporabljena zastava, popolnoma izgubijo glavo. Naenkrat je konec njihovega prepričanja o svobodi govora. Umetnico bi kar zaprli. Težava je v tem, da se prepoznajo v ogledalu, ki jim ga kaže, to pa jih šokira. In še o nedotakljivosti državnih simbolov. Simboli države, ki dopušča lačne otroke, tudi meni niso sveti."

Umetnik Arjan Pregl: »In potem ti isti ljudje ob umetniškem delu, kjer je pač kot rekvizit uporabljena zastava, popolnoma izgubijo glavo. Naenkrat je konec njihovega prepričanja v svobodo govora. Umetnico bi kar zaprli. (...) In še glede nedotakljivosti državnih simbolov. Simboli države, ki dopušča lačne otroke, tudi meni niso sveti.« Umetnik Arjan Pregl: »In potem ti isti ljudje ob umetniškem delu, kjer je pač kot rekvizit uporabljena zastava, popolnoma izgubijo glavo. Naenkrat je konec njihovega prepričanja v svobodo govora. Umetnico bi kar zaprli. (...) In še glede nedotakljivosti državnih simbolov. Simboli države, ki dopušča lačne otroke, tudi meni niso sveti.« Foto: STA

Prilaščanje simbolov je legitimna in nujna umetniška praksa Vizualna umetnica Samira Kentrić: "(...) apropriacija simbolov je legitimna in nujna umetniška praksa, ki starim pomenom dodaja nove in jih tako bogati." Vizualna umetnica Samira Kentrić: "(...) apropriacija simbolov je legitimna in nujna umetniška praksa, ki starim pomenom dodaja nove in jih tako bogati." Foto: Matej Leskovšek

Prva misel vizualne umetnice Samire Kentrić pa je ob pogledu na spletu objavljene fotografije Simone Semenič bila: "O, kako fina ideja. Spustimo novo noter (v državo) in hkrati tudi ven (iz telesa)! Zdaj ob vsej tej noriji, ki temu sledi, pa lahko dodam še to: apropriacija simbolov je legitimna in nujna umetniška praksa, ki starim pomenom dodaja nove in jih tako bogati."

"Kadar pa umetniški ideji uspe prebuditi tako intenzivne odzive, lahko avtorici le čestitamo! Če vprašate mene, dobi nagrado še za vizualno umetnost," pravi Kentrićeva.

Umetnica Samira Kentrić je imela zaradi svojega dela pred leti  podobno izkušnjo.

Zaradi performansa tandema Eclipse (Samira Kentrić in Tina Kolenik) iz leta 11 (In Emotion We Break), v katerega sta vključili katoliško ikonografijo, sta imeli umetnici leta 2008 v zvezi z kazensko ovadbo Urada vlade RS za verske skupnosti na ljubljanski policiji informativni razgovor v predkazenski preiskavi.

Pri tem sta se sklicevali na umetniško svobodo in odklonili konkretnejše pojasnjevanje svojega dela. Nadaljnjega sodnega nadaljevanja nato ni bilo.

Komentarji

73

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • začuden / 07.02.2018. ob 15:42 +22 - 6

    Čander: "V tem primeru so se oglasili t. i. desničarji, ..." ----Čander, kako ne razumeš, da primitivizem in nekreativnost ne moreš politično označit. Kaj ti veš, kdo vse se je oglasil, lahko le ugibaš in trobezljaš o svobodi izražanja do onemoglosti. Performansi lahko tudi žalijo, provocirajo in govorijo predvsem o intelektualni ali ustvarjalni skromnosti avtorjev, ki si na vse kriplje prizadevajo predvsem to, da bi jih kdo opazil.

    +22 - 6
  • Oregon / 07.02.2018. ob 15:04 +21 - 7

    a svinjske glave so pa problem?

    +21 - 7
  • japajade / 07.02.2018. ob 15:52 +17 - 7

    Torej je npr. opravljanje male potrebe na sliko aktualnega predsednika RS zgolj umetniški performance ali izražanje mojega spoštovanja do njega na malce nenavaden način?

    +17 - 7
delitve: 993
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin