Sreda, 30. 7. 2025, 17.01
19 ur, 55 minut
Ko se moda sreča z arhitekturo

"V svojem delu pogosto prepletam te svetove, bodisi z materiali, teksturami ali oblikami. Grob beton proti finim vezeninam, stroga linija proti draperiji, težka struktura proti lahkotnosti svile. Ti kontrasti ustvarjajo dinamiko, ki oblačilom daje globino in značaj," pove oblikovalec Matic Veler.
V času hitre mode in serijske proizvodnje obstajajo oblikovalci, ki modo vidijo kot nekaj več – kot umetniški izraz, kjer se stikajo arhitektura in skulptura, zgodovina in sodobnost. Eden izmed takšnih je oblikovalec Matic Veler, ki ne ustvarja samo oblačil, temveč nosljive umetnine. Njegov pristop je edinstven: raziskuje prostor, igro volumnov, svetlobo in teksturo ter tako oblikuje kolekcije, ki presegajo le funkcionalnost oblačenja.
Vaš pristop k modi je zelo edinstven – modo dojemate kot umetnost, ne samo kot oblačila. Kaj vas je pripeljalo do tega pogleda in kako se je razvijal s potekom časa?
Moj pristop k modi je od nekdaj prežet z umetnostjo – ne vidim je samo kot oblačila, temveč kot izraz, kot kip v gibanju. Do tega me je pripeljala ljubezen do umetnosti, zgodovine umetnosti, prostora in študija prostorskih instalacij. Vedno me je zanimalo, kako se obleka lahko postavi v prostor, kako lahko v dialogu z drugimi vizualnimi učinki dobi dodatno dimenzijo. Z izbiro materialov in časom, ki ga temu posvetim, lahko obleka postane kot kip – nekaj, kar presega funkcijo in postane umetniško delo samo po sebi.
V preteklih letih se je moj pogled razvijal in poglabljal. Sprva sem se osredotočal na forme, na arhitekturni vidik oblačila, na igro volumnov. Pozneje sem začel raziskovati teksture, svetlobo, interakcijo telesa in obleke, kako se giblje v prostoru. Z eksperimentiranjem in raziskovanjem novih materialov sem začel razmišljati o modi kot o performansu – obleka ni več statična, ampak je živa, diha, komunicira z okolico. Danes moje delo vedno bolj temelji na prepletanju tradicionalnih tehnik in sodobnih tehnoloških inovacij, kar omogoča, da vsako oblačilo nosi svojo zgodbo, a vse povezuje rdeča nit.
V svojem delu pogosto raziskujete kontraste, predvsem med brutalistično arhitekturo in klasično umetnostjo. Zakaj vas ti nasprotni svetovi tako fascinirajo?
Fascinacija s kontrasti izhaja iz moje želje po raziskovanju napetosti med različnimi svetovi – med surovim in prefinjenim, med geometrijsko strogostjo in organsko fluidnostjo. Brutalistična arhitektura me privlači zaradi svoje monumentalnosti, moči in skoraj neizprosne materialnosti, medtem ko klasična umetnost prinaša mehkobo, harmonijo in zgodovinsko pripoved. V tem nasprotju vidim izjemen potencial za ustvarjanje – ko se srečata dve skrajnosti, nastane nekaj novega, nepričakovanega.
V svojem delu pogosto prepletam te svetove, bodisi z materiali, teksturami ali oblikami. Grob beton proti finim vezeninam, stroga linija proti draperiji, težka struktura proti lahkotnosti svile. Ti kontrasti ustvarjajo dinamiko, ki oblačilom daje globino in značaj. Hkrati pa so zame tudi simbol sodobnega časa – preplet tradicije in prihodnosti, spominov in vizij.
Vaša estetika temelji na raziskovanju zgodovine umetnosti in arhitekture. Če bi lahko ustvarjali v kateremkoli zgodovinskem obdobju, katero bi izbrali in zakaj?
Če bi lahko ustvarjal v kateremkoli zgodovinskem obdobju, bi izbral obdobje baroka. To obdobje me fascinira zaradi svoje dramatičnosti, igre svetlobe in sence, razkošnih oblik in izrazite prostorske dinamike. Barok je bil čas, ko se je umetnost povezovala z arhitekturo, kiparstvom, slikarstvom in gledališčem v enovito celoto – nekaj, kar me kot oblikovalca močno nagovarja.
Navdušujejo me baročne silhuete, voluminoznost oblačil, bogastvo materialov ter kontrasti med togimi konstrukcijami in lahkotnimi, fluidnimi tkaninami. Prav ta napetost med strukturo in gibanjem je nekaj, kar raziskujem tudi v svojem delu. Poleg tega je barok obdobje, ki je znalo preseči meje resničnosti in ustvariti spektakel – nekaj, kar je v modi vedno aktualno.
Kako se kot umetnik soočate s pritiskom trga hitre mode in ali menite, da v današnji industriji obstaja prostor za trajnostno, konceptualno modo?
Ne delam velike produkcije, kar pomeni, da tudi moj vpliv na okolje ostaja minimalen. Vsak kos, ki ga ustvarim, je premišljen in narejen v omejenih serijah ali kot unikat, brez nepotrebnega viška materialov in odpadka. Namesto masovne proizvodnje se osredotočam na kakovost, dolgotrajnost in oseben pristop k oblikovanju.
Trajnostna in konceptualna moda imata v današnji industriji izzive, a tudi vedno večjo podporo. Ljudje se vse bolj zavedajo pomena kakovosti, etične proizvodnje in unikatnega oblikovanja. Zato verjamem, da obstaja prostor za modo, ki spoštuje tradicijo ročnega dela, raziskuje nove materiale in ponuja nekaj več kot samo oblačilo – ponuja vizijo.
Velik poudarek dajete rokodelstvu. Kako vidite vlogo obrti v prihodnosti mode, še posebej v času avtomatizacije in tehnologije?
Rokodelstvo je zame ključen element mode, še posebej v času avtomatizacije in hitre proizvodnje. Najbolj uživam v ustvarjanju t. i. show pieces – oblačil, ki zahtevajo ogromno ročnega dela, natančnega šivanja in eksperimentiranja z materiali. Ti kosi nastajajo počasi, premišljeno, vsak šiv nosi svojo zgodbo, vsaka tekstura je skrbno oblikovana. To je proces, ki ga ne more nadomestiti stroj, saj vanj vložim ogromno časa, ročnih tehnik in osebnega izraza.
Kljub temu pa vidim tehnologijo kot orodje, ki lahko dopolnjuje rokodelske tehnike in odpira nove možnosti. Laserski izrez mi na primer omogoča natančnost pri oblikovanju detajlov, ki bi jih ročno težko dosegel. Uporabljam ga za ustvarjanje kompleksnih vzorcev v materialih, ki nato dobijo novo dimenzijo z ročno obdelavo, šivanjem in sestavljanjem. Tako tehnologija ne nadomešča rokodelstva, ampak ga nadgrajuje in omogoča še bolj dodelane, inovativne forme.
Verjamem, da bo rokodelstvo v prihodnosti mode pridobivalo še večji pomen. V času avtomatizacije postaja unikatno, ročno delo razkošje in vrednota. Moda se vedno bolj deli na dva pola – na hitro, masovno proizvodnjo in na premišljeno, ročno izdelano oblikovanje, kjer vsak kos odseva mojstrstvo in predanost. Sam želim ostati v drugem polu – tam, kjer obleka ni le izdelek, ampak umetniški objekt, ki nosi čustva ter zgodovino in prihodnost hkrati.
Vaša dela pogosto vidimo v galerijah in muzejih, ne samo na modnih pistah. Kakšen je vaš idealen način predstavitve mode?
Zame je idealen način predstavitve mode tisti, kjer obleka dobi prostor in kontekst, ki ustreza njeni zgodbi. Veliko mi pomeni, da je kos, ki sem mu posvetil ogromno časa, predstavljen v galeriji ali muzeju, še posebej, če prostor in arhitektura podpirata njegov koncept in pomen. Tam lahko obleka deluje kot samostojen umetniški objekt, kjer se lahko osredotočimo na detajle, strukturo in njeno povezavo z okoljem.
Seveda pa je moda v svojem bistvu vezana na telo in gibanje. Zato je prav tako pomembno, da vidim obleko v gibanju, na telesu, kjer dobi dodatno dimenzijo živosti. Ko se premika s telesom, obleka razkrije nove oblike, spreminja svojo pojavnost in zaživi na povsem drugačen način kot v statični postavitvi.
Idealna predstavitev mode je zame tista, ki združuje oboje – premišljeno postavitev, ki poudari umetniški vidik obleke, ter trenutke, ko se ta zlije s telesom in zaživi v svojem pravem namenu.
Kako je prišlo do sodelovanja med vami in znamko ASKO? Kaj vas je pritegnilo k tej znamki in kako ste se odločili za združitev mode z gospodinjskimi aparati?
Sodelovanje z znamko ASKO se je začelo, ko je ASKO postal moj sponzor na Ljubljanskem tednu mode. Njegova filozofija me je takoj pritegnila – visoka kakovost, odličen dizajn in premišljena uporaba tehnologije, kar je tudi ključni element v mojem delu. Tako kot jaz v modi stremim k dovršenosti v detajlih, trajnosti in inovativnosti, tako ASKO s svojimi gospodinjskimi aparati združuje estetiko, funkcionalnost in napredno tehnologijo.
Združitev mode z gospodinjskimi aparati se morda zdi nepričakovana, a v resnici temelji na skupnih vrednotah – dizajnu, tehnološki perfekciji in dolgotrajnosti. To sodelovanje smo predstavili tudi v skupnem razstavnem prostoru v hotelu Union v Ljubljani, kjer se je povezala vizija obeh svetov: mojih oblačil in njegove vrhunske tehnike. Povezovanje različnih oblik pri oblikovanju me vedno zanima, saj odpira nove perspektive ter ustvarja sveže, nepričakovane dialoge med modo in drugimi industrijami.
Kako ste svojo filozofijo kontrastov vnesli v kolekcijo, ki ste jo ustvarili v sodelovanju z znamko ASKO?
V kolekciji, ki sem jo ustvaril v sodelovanju z znamko ASKO, sem svojo filozofijo kontrastov ponovno uporabil z izborom materialov in njihovo obdelavo. Posegel sem po materialih, ki so na prvi pogled poceni, industrijski ali delujejo hladni, vendar sem jih s pomočjo različnih tehnik, kot so ročna obdelava, plastenje, drapiranje in laserski izrez, preoblikoval v popolnoma drugo vizijo.
Tako kot ASKO združuje tehnologijo in estetiko v svojih aparatih, sem tudi jaz iskal način, kako industrijske teksture nadgraditi v nekaj prestižnega, nosljivega in vizualno presenetljivega. Ta igra med surovim in prefinjenim ter funkcionalnostjo in umetniškim izrazom je rdeča nit moje estetike in je pri tem projektu prišla še posebej do izraza.
ASKO je sinonim za skandinavsko funkcionalnost in minimalizem, vi pa v svojem delu pogosto raziskujete bogate, umetniške oblike in okrasja. Kako vam je uspelo združiti ta dva na videz različna svetova?
Pri sodelovanju z njim sem se odločil, da bom funkcionalne elemente, ki jih običajno povezujemo z gospodinjskimi aparati in minimalizmom, preoblikoval v elegantne, glamurozne obleke ali celo vsakodnevne predmete, ki nosijo visoko estetsko vrednost. Tako sem oblikoval gospodinjski predpasnik, ki ni samo uporabniški kos, ampak postane elegantna obleka, primerna za posebne trenutke. Prav tako sem se lotil oblikovanja vreče za umazane perilo, ki na prvi pogled deluje kot preprost, funkcionalen izdelek, vendar sem z izbiro materialov in detajlov ustvaril izdelek, ki ima prestižen in prefinjen videz.
Ta preplet funkcionalnosti in umetniške zasnove se lepo ujema s skandinavskim minimalizmom in bogatimi, okrašenimi oblikami, saj sem uporabil preproste linije in nežne detajle, ki jim je z mojim pristopom dodana vrednost, ki presega uporabnost. To je moj način, kako združiti oba sveta – svet preprostosti in svet razkošja, ki je na videz nežen, a hkrati poln značaja.
Pri svojem delu uporabljate inovativne tehnike, kot so laserski izrez in manipulacija materialov. Kako je tehnologija prispevala k vaši viziji te kolekcije?
Inovativne tehnike, kot so laserski izrezi in manipulacija materialov, so v tej kolekciji ključnega pomena. Le tako sem lahko uresničil svojo vizijo, ki združuje umetniški izraz z napredno tehnologijo. Laserski izrez mi omogoča izjemno natančnost pri oblikovanju detajlov, kar je še posebej pomembno pri ustvarjanju kompleksnih vzorcev, ki imajo skoraj arhitekturno strukturo. S to tehniko sem lahko ustvaril elemente, ki so natančni ter sočasno polni globine in kontrastov, kar oblačilu daje nov vizualni jezik.
Manipulacija materialov pa mi omogoča, da materialom vdihnem novo življenje, jih oblikujem na nepričakovane načine in jih združim v unikatne kompozicije, ki izstopajo in pripovedujejo zgodbo. Ta pristop mi pomaga, da premikam meje tradicionalnih oblikovalskih metod in ustvarjam oblačila, ki niso samo nosljiva, ampak so tudi umetniški objekti, ki imajo svojo identiteto in dodelanost. Inovativne tehnologije so torej pripomogle k moji viziji, saj sem z njimi lahko prešel od klasičnih tehnik k ustvarjanju nečesa, kar združuje tako tradicionalne vrednote kot tudi sodobne pristope in tehnološke možnosti.
Kakšno sporočilo želite posredovati s to kolekcijo? Gre le za modno izjavo ali vidite v tem širši premik v načinu, kako dojemamo modo in dizajn?
S to kolekcijo posredujem sporočilo, da moda ni samo površinska izjava, ampak je lahko globoko povezana z umetnostjo, funkcionalnostjo in filozofijo življenja. Gre za širši premik v načinu dojemanja mode in dizajna, saj moda ne bi smela biti le stvar estetske izbire ali sezonskega trenda, ampak mora postati izraz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
S tem projektom želim opozoriti na pomen trajnostnega ustvarjanja, dolgoročnosti in umetniškega pristopa, ki se ne osredotoča le na hitro potrošnjo, temveč na ustvarjanje vrednosti, ki bo imela svoj pomen v času. Moda se mora razvijati v bolj introspektiven, premišljen in večdimenzionalen izraz, kjer so vsak kos in vsak detajl oblikovani z namenom – ne le zato, da zadostijo trenutnemu trendu, ampak da spodbujajo razmislek o tem, kako vidimo svet, funkcionalnost in lepoto v vsakdanjem življenju.
Na ta način je kolekcija več kot modna izjava – gre za premik v dojemanju mode kot umetniškega, trajnostnega in uporabnega izraza, ki presega estetski učinek.
Ali lahko v nekaj povedih opišete, kako želite, da se ljudje počutijo ob vaših kreacijah?
Želim, da se ljudje ob mojih kreacijah počutijo dobro, da so samozavestni in močni. Obleka naj bo zanje nekaj, v čemer so lahko pristni in svobodni, kar jim omogoča, da se izrazijo in uživajo v trenutku. Modo doživljam kot način, s katerim ljudje začutijo svojo notranjo moč in lepoto, zato upam, da vsaka moja obleka poudari njihovo edinstvenost in jim omogoči, da so v svoji polni moči.
Pripravila: Neža Pečan, uredništvo Hausbau Slovenija