SiolNET. Novice Slovenija
8,27

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Referendum razveljavljen: še enkrat bomo odšli na volišča #DrugiTir

8,27

termometer

drugi tir  Urad vlade za komuniciranje
Foto: Urad vlade za komuniciranje

Vrhovno sodišče je po opravljeni javni obravnavi o veljavnosti referenduma o zakonu o drugem tiru ugodilo pritožbi pobudnika referenduma Vilija Kovačiča in razveljavilo rezultate referenduma iz lanskega septembra. Postopek bo treba ponoviti, zakon o drugem tiru pa tako še naprej ne velja.

Vrhovno sodišče je med drugim ugotovilo, da je vlada s proračunskimi sredstvi (v višini 97 tisoč evrov) nedopustno financirala referendumsko kampanjo.

Presodilo je, da mora biti zakon o drugem tiru na referendumu potrjen brez kakršnegakoli dvoma o nepravilnostih, zaradi česar je treba referendumske postopke ponoviti.

Državna volilna komisija se mora odločiti o novem datumu referenduma v dveh dneh po prejemu sodbe.

Iz končnega poročila državne volilne komisije (DVK) o izidu referenduma izhaja, da je na referendumu o zakonu o drugem tiru konec lanskega septembra glasovalo 20,55 odstotka vseh, ki so imeli pravico glasovati. Zakon o drugem tiru je podprlo 53,47 odstotka vseh, ki so veljavno glasovali, proti pa jih je glasovalo 46,47 odstotka.


Drugi tir: kakšne možnosti ima zdaj vlada? 


"Začenja se boj za datum referenduma, ki naj bo z jesenskimi volitvami," je po sodbi dejal Vili Kovačič. "Začenja se boj za datum referenduma, ki naj bo z jesenskimi volitvami," je po sodbi dejal Vili Kovačič. Foto: Planet TV

Sodišče: Vlada bi morala predstaviti tudi tveganja

Vrhovno sodišče je po besedah sodnika poročevalca Erika Kerševana sledilo oceni ustavnega sodišča, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo, zato se je osredotočilo na vprašanje, ali bi posledice lahko vplivale na izid glasovanja na referendumu.

Na podlagi tega so vrhovni sodniki ocenili, da je vlada s proračunskimi sredstvi v višini 97.000 evrov financirala nedopustno referendumsko kampanjo, saj so v "njej poudarjali le pozitivne posledice uveljavitve zakona o drugem tiru in negativne, ki bi izvirale iz zavrnitve zakona, ne pa tudi morebitnih tveganj, ki jih prinaša uveljavitev". Zato, da lahko volivci svobodno izrazijo svojo voljo o predmetu referendumskega odločanja, je namreč najpomembnejše prav to, da imajo na razpolago vse informacije in tudi različne poglede.

"Vrhovno sodišče ne zanika, da obstajajo določene prednosti uveljavitve zakona, vendar ne gre zanikati tudi tega, da to prinaša tveganja," je v krajši obrazložitvi sodbe pojasnil Kerševan. Poleg tega trditve nasprotnikov uveljavitve zakona v referendumski kampanji niso bile predstavljene na tak način, kot trditve podpornikov.

"Od vlade ne gre v celoti terjati, da bi morala s proračunskimi sredstvi opustiti predstavitev argumentov za uveljavitev, vendar bi morala predstaviti tudi tveganja," je bilo jasno vrhovno sodišče. Vladna kampanja, za katero je ta porabila proračunska sredstva, je bila, tako kot je trdil Kovačič, enostranska.

Zaradi nizke udeležbe referendum ni uspel

Referendum ni uspel tako zaradi prenizke udeležbe kot zaradi rezultata samega. A še preden bi zakon lahko začel veljati, se je Kovačič zoper poročilo DVK pritožil zaradi nepravilnosti, ki so po njegovem mnenju vplivale na poštenost referendumskega postopka in s tem tudi na izid. Pritožil se je tudi zoper sklep vlade, s katerim je ta dodelila 97 tisoč evrov denarja iz proračuna za potrebe vladne strani na referendumu oziroma za promocijo potrditve zakona na referendumu.

Vrhovno sodišče se je v nadaljevanju obrnilo na ustavno sodišče, ki je konec januarja presodilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo. Referendumski spor pred vrhovnim sodiščem po oceni ustavnih sodnikov ni urejen jasno, vlada pa lahko proračunska sredstva za kampanjo porablja le, če v njej predstavi tako razloge za zakon kot razloge proti njemu.

Vrhovno sodišče je nato na podlagi te odločitve ustavnih sodnikov odločilo o Kovačičevi pritožbi, pred tem pa je danes izvedlo tudi javno obravnavo, na kateri so pričali ključni deležniki.


Sporno maketo morajo umakniti #DrugiTir 

Erjavec: To je katastrofa za razvoj slovenskega gospodarstva #DrugiTir


Cerar: Vsak dan, ko se mi pogovarjamo, se drugod gradijo proge

Če ne bi stali za projektom, ki smo ga sami vodili, tudi tako, da obveščamo ljudi, vlada ne bi opravila svoje naloge, je Cerar zagovarjal ravnanje vlade. V nasprotnem primeru bi poslušali očitek, da so se s projektom ukvarjali premalo resno, je prepričan.

Miro Cerar, državni zbor Foto: Tamino Petelinšek/STA Pomembno se jim je zdelo, da vlada stopi v kampanjo zaradi geostrateške, okoljevarstvene in gospodarske pomembnosti gradnje drugega tira. "Vsak dan, ko se mi pogovarjajo o tem projektu, se drugod gradijo proge, zaradi česar nas promet zaobide," je opozarjal na pomembnost projekta. Ker morajo državljani o tem projektu vedeti vse podrobnosti, so se v vladi počutili dolžne, da jim jih pojasnijo.

Za organizatorja kampanje so imenovali urad vlade za komuniciranje, Cerar pa se je iz kampanje izvzel. Z eno izjemo - ob ogledu gradnje izvlečnega tira si je ogledal dela in dal izjavo medijem. Njegov obisk je sovpadal s prvim dnevom predreferendumske kampanje.

Ves čas so odgovarjali na vse pomisleke, bili v stiku s civilno družbo, je nadaljeval. Pri tem so vselej ravnali v korist države, je še menil prvi med ministri. Vlada je bila le ena od 32 organizatorjev kampanje, prijavila pa se je tudi zato, da bi lahko sodelovala v televizijskih soočenjih, je povedal.

Vili Kovačič Foto: Sabina Zonta Kovačičeva zastopnica je Lucija Šikovec Ušaj. Zanimalo jo je, ali ima vlada pravico vzeti denar za kampanjo iz proračuna, v katerega vplačujejo tudi nasprotniki zakona. Cerar je vztrajal, da so tukaj ravnali v skladu z zakonom in prakso. Hotela je vedeti tudi, ali so del proračunskega denarja namenili tudi nasprotnikom zakona. Odgovoril je, da tega ne ve, ker ni on vodil kampanje.

Spraševanje Ušajeve se je končalo z vprašanjem Cerarju, ali meni, da je udeležba vlade v kampanji bistveno vplivala na odločitev volivcev. "Je, ampak zagotovo ne bistveno," smo slišali. Možnost, da Cerarju postavlja vprašanja, je imel tudi Kovačič. Sprva je komentiral zadeve, zaradi česar je od sodnika Erika Kerševana, ki danes vodi sejo, večkrat slišal, naj se osredotoči na vprašanja.

"Vlada je pozabila, da mora delovati kot vlada vseh državljanov"

Kovačičeva zastopnica je večkrat poudarila, da je vlada med predreferendumsko kampanjo nastopila propagandno in navijaško. Kot je dejala, se je vlada postavila na stališče, da je treba zakon podpreti, in te argumente tudi predstavljala, ob tem pa pozabila, da mora delovati kot vlada vseh državljanov.

"Pri državljanih so vzbujali občutek, da bi bil resnično tepec, če ne bi glasoval za zakon," je orisala in dodala, da nasprotniki zakona niso imeli možnosti predstaviti svojih stališč prek vlade in medijev.


Preberite še:


Komentarji

53

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Nichiren / 14.03.2018. ob 15:21 +8 - 1

    lahko je s tujim lulčkom po koprivah mlatit.dajte malo denarja iz svojega žepa,ali pa kazensko-materijalno odgovarjajte

    +8 - 1
  • duhovnik / 14.03.2018. ob 12:53 +7 - 1

    V tem trenutku imamo zbranih 1o podobnih primerov kot je ta z maketo vrednost do 10 milijonov. Isti podpisnik g. Topolko!!!! Ko bo čas bomo razgrnili vso bedo javnega naročanja in lažiranja. Čas pa nam dela v dobro. Če ne doma pa na EPČS. Ne pozabite vsi dokumneti so dovolj nazorni. G. Topolko dobro pozna kje ima probleme, če podpisuje bolniške še ni rečeno, da šteje tak podpis za 10 milijonov.

    +7 - 1
  • prerok / 14.03.2018. ob 16:13 +6 - 1

    Še osli se nam lahko smejijo, pustite drugi tir ,saj ste zreli samo še za OSLOVSKO vprego.

    +6 - 1
delitve: 664
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin