Ponedeljek, 17. 7. 2023, 18.03
9 mesecev, 2 tedna
Vox populi: število poslanskih sedežev bi povečali SD in Levica
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,15
Predsednici SD Tanji Fajon se lahko smeji, saj bi glede na anketo Vox populi njena stranka v parlamentu pridobila tri sedeže in jih imela deset.
Julijska raziskava Vox populi za časnik Dnevnik kaže, da bi bilo ob volitvah največ premikov na levem političnem polu, saj bi koalicijski partnerki Gibanja Svoboda, SD in Levica, julija povečali število sedežev v parlamentu. Stranki Gibanje Svoboda je julijski Vox populi izmeril 26-odstotno volilno podporo, kar je nekoliko več kot junija, a bi ob tem izgubila kar sedem sedežev v parlamentu.
Če bi na volišča odšli v nedeljo, bi volilna razmerja med strankami ostala dokaj nespremenjena, volilni rezultati pa bi bili podobni junijskim, je poročal Dnevnik. Gibanje Svoboda bi ostalo najmočnejša politična stranka, saj je julijski Vox populi stranki nameril 26-odstotno volilno podporo (junija 25,1 odstotka), kar med opredeljenimi volivci pomeni 38-odstotni delež.
SDS in Gibanje Svoboda bi dosegla boljši rezultat kot na zadnjih parlamentarnih volitvah
Na drugem mestu bi ostala stranka SDS, za katero se je v anketi opredelilo 20,9 odstotka anketirancev (junija 20,1 odstotka), kar med opredeljenimi volivci predstavlja 30-odstotni delež. Gibanje Svoboda in Slovenska demokratska stranka (SDS) bi tako dosegla boljši rezultat, kot sta ga na lanskih parlamentarnih volitvah, enako pa po poročanju Dnevnika velja tudi za vse trenutne parlamentarne stranke, saj bi za neparlamentarne stranke glasovalo le tri do štiri odstotke opredeljenih anketirancev.
Stranka SD bi se s 7,6 odstotka glasov volivcev uvrstila na tretje mesto (junija 8,9 odstotka). NSi bi glede na anketo zasedla četrto mesto s 6,8 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj kot junija (junija 6,9 odstotka), Levica pa peto mesto s 5,2 odstotka (junija 4,8 odstotka).
Največ sedežev v DZ bi izgubilo Gibanje Svoboda
Če bi opredeljeni glasovali, kot so to nakazali v anketi Vox populi, bi Gibanje Svoboda izgubilo sedem sedežev in pristalo pri 34 poslanskih mandatih, okrepili pa bi se njegovi koalicijski partnerki, ki bi povečali število sedežev v državnem zboru. Stranka SD bi tako pridobila tri sedeže in jih imela deset (danes jih ima sedem), Levica pa bi imela sedem sedežev (danes jih ima pet).
Izračun sedežev v DZ kaže, da bi koalicijo Gibanja Svoboda, SD in Levice po anketi Vox populi v parlamentu zastopalo 51 poslancev (danes 53). Opozicijska SDS bi glede na junij pridobila en sedež in imela 28 poslancev, NSi pa bi prav tako pridobila enega poslanca (danes jih ima osem) in jih imela enako kot po junijski anketi Vox populi, in sicer devet, poroča Dnevnik.
Delež neopredeljenih je za 1,6 odstotne točke manjši kot junija in znaša 24,3 odstotka, 6,9 odstotka vprašanih ne bi volilo (junija šest odstotkov), 2,4 odstotka bi jih volilo druge stranke (junija 2,3 odstotka). Od drugih strank so anketiranci navedli Piratsko stranko, SNS, Vesno, DeSUS, SLS in Zelene.
Predsednica republike se je utrdila na vrhu, za največ mest padla Alenka Bratušek
Na lestvici priljubljenosti slovenskih politikov je prvo mesto tako kot junija po poročanju Dnevnika zasedla predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki se je dodatno utrdila na vrhu. Na drugem mestu ostaja poslanec SDS in ustanovitelj Platforme sodelovanja Anže Logar, sledi pa mu evropska poslanka EPP/NSi Ljudmila Novak, ki se je s petega prebila na tretje mesto. Premier Robert Golob je ocenjen slabše kot junija, zdrsnil je po lestvici in zasedel četrto mesto. Na petem mestu je predsednica SD Tanja Fajon, ki je izgubila dve mesti, prejšnji mesec pa je bila visoko tudi zaradi uspešne slovenske kandidature za Varnostni svet.
Odstop ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana na pobudo premiera Goloba odobrava 59-odstoten delež javnega mnenja, slaba tretjina (31,3 odstotka vprašanih) pa se z njim ne strinja. Skoraj 10 odstotkov vprašanih je neopredeljenih. Na vprašanje, ali je premier ministra odstavil ob pravem času, jih je 18 odstotkov odgovorilo pritrdilno, 37,8 odstotka pa jih meni, da bi moral biti odstavljen že prej. Skoraj 30 odstotkov anketirancev meni, da je bil minister odstavljen prezgodaj. 14,5 odstotka jih je neopredeljenih.
Preberite še:
