Torek, 11. 7. 2023, 6.25
10 mesecev
Stoltenberg: Z voditelji smo potrdili, da bo Ukrajina postala članica Nata
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,26
Prvi dan vrha so se voditelji strinjali tudi o vzpostavitvi sveta Nato-Ukrajina, s čimer bodo nadgradili politične odnose med stranema.
Voditelji držav zveze Nato so danes v litovski prestolnici Vilni začeli dvodnevno zasedanje. Na dnevnem redu prvega dne imajo krepitev obrambne in odvračalne drže zavezništva, pri čemer bodo govorili o nadaljnji podpori Ukrajini, pa tudi o povečanju obrambnih izdatkov. Države članice Nata so na vrhu v Vilni znova potrdile, da bo Ukrajina postala članica zavezništva, ko bodo za to izpolnjeni pogoji, je sporočil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Na novinarski konferenci ob koncu prvega dne vrha Nata je Stoltenberg dejal, da so voditelji držav članic sprejeli njegov predlog, da Ukrajini ne bi bilo treba izpolniti akcijskega načrta za članstvo, v katerem bi določili pogoje za pristop države k zavezništvu in preverjanje njihovega izpolnjevanja. Tako bo pristopni proces Ukrajine sestavljen zgolj iz enega koraka namesto iz dveh, je pojasnil.
Poleg tega je zavezništvo potrdilo večletni program neubojne pomoči Kijevu, kar bo ukrajinskim silam pomagalo pri prehodu na standarde Nata.
Prvi dan vrha so se voditelji strinjali tudi o vzpostavitvi sveta Nato-Ukrajina, s čimer bodo nadgradili politične odnose med stranema. Ustanovno zasedanje bo v sredo, udeležil pa se ga bo tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
"To je močan paket za Ukrajino in jasna pot proti njenemu članstvu v Natu," je prepričan Stoltenberg, ki pa ni neposredno navedel, kateri so pogoji, ki jih mora za članstvo izpolniti Ukrajina. Končno odločitev o članstvu bodo seveda sprejele članice, je še povedal.
Ob tem je dodal, da pa se voditelji strinjajo, da je najprej nujno, da Ukrajina zmaga v vojni z Rusijo, saj da se sicer ne bodo mogli pogovarjati o morebitnem članstvu.
Golob: Ko imamo trajen mir, nastopijo pogoji za pogovor o članstvu Ukrajine v Natu
Ob prihodu na vrh je premier Golob komentiral pridružitev Švedske Natu, ki po njegovih besedah kaže na spremembo doktrine zavezništva. Ta doktrina govori o odvračanju in obrambi, v tej luči pa je treba razumeti tudi slovensko članstvo v Natu, je poudaril.
"Švedska se po stoletjih nevtralnosti Natu pridružuje, ker je ta vmes spremenil svojo doktrino. Ta doktrina, ki bo potrjena danes, govori o obrambi in odvračanju, se pravi odvračanju groženj," je povedal premier.
"V tej luči moramo razumeti tudi slovensko članstvo v Natu. Želimo biti del mednarodne skupnosti z namenom odvračanja od tega, da bi kdorkoli razmišljal, da je vojaška sila način za reševanje meddržavnih odnosov," je še poudaril.
Vrh je zato pomemben tudi z vidika odnosov zavezništva s Kijevom. Vzpostavili bodo Svet Nato-Ukrajina, ki bo omogočil, da bo približevanje Ukrajine čezatlantskim povezavam koordinirano in da bodo članice enotno pristopale k temu, je pojasnil Golob.
Dodal je, da so države članice že dosegle dogovor, da Ukrajini ne bo treba slediti akcijskemu načrtu za članstvo, v katerem so določeni pogoji za pristop države k zavezništvu in preverjanje njihovega izpolnjevanja. Pogoje bodo kljub temu določili, je povedal.
"Prvi pogoj, ki ga zagovarja tudi Slovenija, je zagotovo, da moramo najprej iskati pot do trajnega miru, in šele ko imamo trajen mir, lahko nastopijo pogoji za to, da se pogovarjamo o članstvu Ukrajine v Natu," je poudaril premier.
Premier 🇸🇮 dr. Robert Golob: “Slovenija se zavzema, da se ta proces širitve EU reformira s ciljem, da se poglobi sodelovanje z državami, ki so kandidatke za članstvo. Zavzemamo se tudi, da se dialog o članstvu spremeni na način, da bo možno dosegati rezultate v krajšem času."
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) July 11, 2023
Na zasedanju tudi tudi Fajonova in Šarec
Premier Golob se je ob robu vrha sestal s finskim predsednikom Saulijem Niinistöjem in mu čestital za vstop Finske v Nato aprila letos. Govorila sta tudi o slovenskih načrtih za nakup oklepnikov, potem ko je vlada odstopila od nakupa osemkolesnikov boxer v okviru združenja OCCAR. Golob je poudaril, da je Finska zgolj ena od mogočih dobaviteljic in da odločitev še ni bila sprejeta.
Na današnjem vrhu @NATO v Vilni izrekamo tudi dobrodošlico 🇫🇮 Finski, ki je aprila letos postala 31. članica zavezništva. Predsednik vlade 🇸🇮 dr. Robert Golob se je ob robu vrha srečal s finskim predsednikom @niinisto in mu čestital za dosežek. pic.twitter.com/BtwlqGBcVH
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) July 11, 2023
"Finci so lahko eni od tistih, ki bi bili dobavitelji, ampak to je tudi vse," je o pogovorih povedal Golob in poudaril, da mora odločitev o nakupu sprejeti vlada. Poudaril je, da se ne pogovarjajo neposredno z industrijo ali pa prek posrednikov. Vsi pogovori so na medvladni ravni, je zatrdil.
Povečanje izdatkov za obrambo je sicer ena od osrednjih tem prvega dne zasedanja voditeljev držav članic Nata v litovski prestolnici. Predvidoma bodo potrdili novo zavezo glede obrambnih izdatkov, v skladu s katero bosta dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) spodnja, ne več zgornja meja.
"Pot do tja ne bo nujno preprosto, tega se zavedamo," je Golob povedal ob prihodu na vrh, kamor je prispel z lažje poškodovano nogo.
Zagotovil je, da se bodo trudili, da bodo v vsakem proračunu povečevali izdatke, da bi do leta 2030 dosegli ta cilj. Pri doseganju tega cilja po njegovih besedah obstaja tudi objektivna ovira, to so nova fiskalna pravila EU.
"Prepričan sem, da če se ne bo v fiskalnih pravilih povečanje obrambnih izdatkov ustrezno obravnavalo, potem ne bo samo Slovenija, ampak večina evropskih držav imela res velike izzive, kako ta cilj izpolniti," je pojasnil. To je sicer tema za srečanje na ravni EU, kjer se ji bodo morali temeljito posvetiti, je dejal.
Letos bo sicer glede na pretekli teden objavljene ocene zveze Nato 11 od 31 članic za obrambo namenilo dva odstotka BDP ali več. Slovenija bo glede na te ocene letos za obrambo namenila 1,35 odstotka BDP. Za njo bodo Turčija, Španija, Belgija in Luksemburg.
Poleg Goloba se vrha udeležujeta tudi zunanja ministrica Tanja Fajon in obrambni minister Marjan Šarec.
Voditelji o krepitvi obrambnih izdatkov
Z ruskim napadom na Ukrajino je prav tako povezana krepitev Natove obrambne in odvračalne drže. Voditelji bodo predvidoma potrdili novo zavezo o obrambnih izdatkih, v skladu s katero bosta dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) spodnja, ne več zgornja meja. Podprli naj bi tudi nove regionalne obrambne načrte, v okviru katerih bo v visoki pripravljenosti 300 tisoč Natovih vojakov.
