Nedelja, 9. 7. 2023, 21.45
9 mesecev, 3 tedne
Slovenija bo močno okrepila svoj položaj v zvezi Nato. Analitik pojasnjuje, zakaj.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,30
Povečanje naložb v obrambo in krepitev podpore Ukrajini sta dva izmed osnovnih ciljev dvodnevnega vrha v prestolnici Litve Vilni.
S članstvom v Varnostnem svetu Združenih narodov bo Slovenija okrepila svoj položaj v zvezi Nato, pojasnjuje obramboslovec Iztok Prezelj. "Slovenija lahko tukaj deluje kot neko mostišče za prevajanje ne samo slovenskega interesa, ampak tudi interesa Evropske unije in Nata na globalno raven. In obratno, kot mostišče za prevajanje globalno usklajenega interesa znotraj Varnostnega sveta v Nato in EU ter seveda na nacionalno raven Slovenije," je poudaril profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.
V torek in sredo bo v litovski prestolnici Vilna vrh zveze Nato, ki bo potekal predvsem v znamenju ruske agresije na Ukrajino.
V zadnjih dneh se vrstijo predvsem intenzivni pogovori med Švedsko in Turčijo, da bi zadnja končno le omogočila vstop tej skandinavski državi v zavezništvo.
Švedska je za vstop v Nato po desetletjih nevtralnosti zaradi ruske okupacije Ukrajine zaprosila maja lani skupaj s Finsko. Zadnja se je vojaškemu zavezništvu že priključila aprila, Švedski pa zaradi nasprotovanja Turčije in tudi Madžarske še ni uspelo, saj morajo vstop vsake nove države ratificirati vse članice zavezništva. Teh je trenutno 31.
Turčija v zameno za odobritev vstopa v Nato od Stockholma zahteva izročitve pripadnikov militantne Kurdske delavske stranke, pa tudi domnevno vpletenih v poskus državnega udara v Turčiji leta 2016. Vlada v Budimpešti pa švedskim politikom očita laži o stanju madžarske demokracije in vladavine prava v okviru EU, zaradi česar več madžarskih poslancev ne podpira članstva Švedske v Natu.
Na drugi strani pa je tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pred dnevi dejal, da želi Ukrajina na vrhu Nata dobiti jasen signal o povabilu v zavezništvo. "Kaj bi bilo za nas idealno? Želimo prejeti povabilo v Nato," je dejal Zelenski in dodal, da je zdaj čas, da zavezništvo dokaže svojo iskrenost, enotnost in pogum.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je glede vrha v Vilni izpostavil, da je cilj ohraniti in okrepiti podporo zavezništva Ukrajini in povečati naložbe v obrambo. "Pričakujem, da se bodo tudi drugi strinjali, da morata biti dva odstotka BDP za obrambo minimum, ki ga morajo zavezniki vložiti v našo skupno varnost," je dejal.
Prezelj: Finančne zaveze so osnova
"Ne pričakujem nič kaj presenetljivega ali dramatičnega. Menim, da bo ključni vidik vrha potrjevanje pripravljenosti za doseganje finančnih zavez. To je osnova," je profesor obramboslovja Iztok Prezelj v pogovoru za Siol.net povedal o tem, kaj si lahko obetamo od srečanja voditeljev 31 članic Severnoatlantskega zavezništva.
"Druga zadeva bo krepitev solidarnosti in sodelovanja znotraj Nata, tretja pa potrditev, da ostajajo vrata zveze Nato odprta, vendar z razliko med Švedsko in Ukrajino. Menim, da Ukrajina za zdaj nima možnosti za vstop v Nato, a bodo ohranili določeno odprtost tudi zanjo. Zaveze v teh treh točkah bodo zelo pomembne za nadaljnje delovanje Nata in tudi za nadaljnjo uspešnost pri reševanju ukrajinske krize," je ocenil Prezelj.
"Finance ministrstva za obrambo in Slovenske vojske so se v zadnjem času znatno okrepile. Slovenska vojska se modernizira in se bo še naprej," pravi Prezelj.
"Slovenska vojska se modernizira. Smo na dobri poti."
In kako gre izpolnjevanje finančnih zavez Sloveniji? Leta 2021 je naša država za obrambo namenila 1,24 odstotka bruto domačega proizvoda, lani pa 1,26 odstotka, kar jo še vedno uvršča med članice Nata z najnižjimi izdatki za obrambo. Za nami zaostajajo le še Belgija, Španija in Luksemburg. Strateški cilj Slovenije je doseči dva odstotka BDP za obrambo do leta 2030.
"Slovenija gre tukaj v pravi smeri. Finance ministrstva za obrambo in Slovenske vojske so se v zadnjem času znatno okrepile. Slovenska vojska se modernizira in se bo še naprej. Tempo je seveda prepočasen, a gremo v pravo smer," meni Prezelj.
"Varnostna realnost po svetu tudi od nas zahteva, da znova okrepimo vojaško-varnostni mehanizem, ker smo ga v resnici 20 let po samostojnosti šibili. Denar smo nalagali v druge prioritete. V varnostnem okolju grožnje eskalirajo, ko eskalirajo, in ključna stalnica so spremembe. Prioritete se morajo spreminjati. Zdaj je na vrsti krepitev Slovenske vojske," dodaja.
"Tukaj smo na dobri poti. Seveda je pa to vprašanje vsakoletnega proračunskega cikla. Kot vidimo, imamo letos finančni primanjkljaj, in ugotavljamo, da so proračunski apetiti vseh ministrstev večji, kot to dovoljuje bruto družbeni proizvod, zato je seveda vprašanje, kaj bo z obrambnim in tudi z vsemi drugimi proračuni v prihodnje," še poudarja Prezelj.
"Slovenija bo postala pomembnejši partner v mednarodnih odnosih"
Kar zadeva vlogo Slovenije v zvezi Nato, ki je nedavno postala nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov, Prezelj meni, da se bo naš položaj zato znotraj zavezništva, pa tudi Evropske unije, zagotovo okrepil.
"Slovenija lahko tukaj deluje kot most ali pa neko mostišče za prevajanje ne samo slovenskega interesa na globalno raven, ampak tudi interesa Evropske unije in Nata na globalno raven. In obratno. Lahko deluje kot mostišče prevajanja globalno usklajenega interesa znotraj Varnostnega sveta v Nato in EU in seveda na nacionalno raven Slovenije. Stopnja pomembnosti naše države se s tem članstvom za dvoletno obdobje bistveno povečuje," je povedal in dodal:
"Slovenija bo postala pomembnejši partner v mednarodnih odnosih. Ljubljana bo pomembnejša prestolnica, kamor se bodo hodili diplomati usklajevat bolj kot sicer. Slovenija bo pomembna tudi, ko se bo odločalo o določenih zadevah na globalni ravni. Pomembno bo, kako se bo Slovenija opredelila in s tem prispevala k temu, da se jeziček na tehtnici nagne na eno ali na drugo stran."
Kdo bo nasledil Stoltenberga?
Pred dnevi so države članice generalnemu sekretarju Nata Jensu Stoltenbergu, sicer nekdanjemu norveškemu premierju, mandat podaljšale do oktobra 2024. Stoltenberg, ki je na čelu Nata od leta 2014, je zaradi ruske agresije nad Ukrajino že lani podaljšal mandat za eno leto.
Pred tem so dlje časa potekala težavna prizadevanja, da bi do vrha zavezništva v Litvi našli primernega naslednika. Nekateri morebitni kandidati, vključno z dansko premierko Mette Frederiksen in britanskim obrambnim ministrom Benom Wallacom, naj ne bi imeli zadostne podpore za imenovanje na položaj. Kot kandidatka, ki bi prihodnje leto po evropskih volitvah lahko prevzela Stoltenbergov položaj, pa se v zadnjem obdobju omenja tudi predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.
"Stoltenberg se je izkazal tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni in očitno uživa zaupanje vseh akterjev. Je pa res, da se neizogibno bliža čas, ko bo Nato moral izbrati novega sekretarja ali sekretarko. V zvezi s tem se že kar kakšno leto veliko dogaja. Nekaj imen je v obtoku. Če bi se ukrajinska kriza končala letos, potem bo ena od prvih zadev menjava sekretarja. Če pa bo še trajala, potem bo treba menjavo izvesti med to krizo, kar bo velik zalogaj," pravi Prezelj.
Kitajska izziv Natovim interesom, varnosti in vrednotam
Na globalni ravni se medtem na Zahodu kot vse večja grožnja poleg Rusije dojema tudi Kitajska, ki jo je vrh Nata lani v Madridu v novem strateškem konceptu označil kot državo, ki predstavlja izziv Natovim interesom, varnosti in vrednotam. Še posebej so očitne napetosti med Kitajsko in ZDA, najpomembnejšo članico zveze Nato, ki segajo od kitajskega zavezništva z Rusijo in neobsodbe njene agresije v Ukrajini, do trgovinske vojne med državama in odnosa do statusa Tajvana, ki ga Kitajska dojema kot del svojega ozemlja.
Kot pravi Prezelj, Nato v svojih strateških dokumentih in dnevni politiki izraža dokaj veliko zaskrbljenost v zvezi z določenimi varnostnimi aktivnostmi Kitajske. Po njegovih besedah se veliko ukvarjajo s Kitajsko tako v smislu spremljanja varnostnih tveganj v Južnokitajskem morju kot tudi v zvezi s kitajskimi ambicijami, da v prihodnjem desetletju postane ena od vodilnih globalnih sil.
"Če zadeva okoli Tajvana ne bo eskalirala, potem je verjetno trenutna pozornost zadostna. Če pa se bodo tam varnostne zadeve poslabšale, se bo pozornost zagotovo povečala. Bi pa tukaj dodal, da nekatere članice same posvečajo posebno varnostno pozornost južnokitajskemu akvatoriju, kar pa seveda niso aktivnosti Nata. Tukaj je treba ločiti, kaj Nato počne v smislu spremljanja kot kolektivna obrambna aliansa in kaj posamezne članice v resnici delajo v pomoč Tajvanu. Želel bi, da se to ne enači," je sklenil.
