Ponedeljek, 15. 2. 2021, 10.12
3 leta, 9 mesecev
V nedeljo potrdili 244 novih okužb s koronavirusom #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,37
11
V Sloveniji so v nedeljo ob 1.274 opravljenih PCR-testih okužbo z novim koronavirusom potrdili pri 244 ljudeh, kar predstavlja 19,2-odstotni delež okuženih, kažejo spletni podatki Covid-19 Sledilnika. Opravili so tudi 9.127 hitrih antigenskih testov (HAT), a se od sobote naprej vsi pozitivni rezultati na hitrih testih dodatno potrjujejo s PCR-testi. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte je na novinarski konferenci opozorila, da čeprav sproščanje ukrepov vse navdaja z optimizmom, da bo epidemije kmalu konec, nas do tja "čaka še nekaj tednov, mesecev intenzivnega skupnega dela".
Po podatkih Covid-19 Sledilnika se v bolnišnicah zdravi 738 bolnikov, od tega 135 v intenzivni negi. Na ventilator je priključenih 105 bolnikov. V nedeljo je umrlo 11 oseb z boleznijo covid-19, kar je eden manj kot v soboto. Od začetka epidemije je umrlo že 3.728 ljudi. Trenutno je aktivno okuženih 12.836 oseb.
Najslabše razmere v obalno-kraški regiji
Glede na epidemiološke podatke vlade je 14-dnevno število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v nedeljo znašalo 609,7, je povedala Maja Bratuša. Kot je izpostavila, je zaradi številnih izbruhov trenutno največje 14-dnevno število okuženih na 100.000 prebivalcev v obalno-kraški regiji, in sicer 728,2. Nad državnim povprečjem so še primorsko-notranjska in posavska regija ter JV Slovenija. Regije z najnižjo pojavnostjo ostajajo zasavska, savinjska, podravska, goriška in pomurska regija, ki imajo vse 14-dnevno pojavnost okužb pod 600 potrjenih primerov na 100.000.
Trend obolelosti s koronavirusom v 🇸🇮 na dan 14. 2. 2021 (00:00-24:00):
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 15, 2021
- Št. testiranj: 1274
- Št. pozitivnih: 244 (19,2 %)
- Št. hospitaliziranih: 738
- Št. oseb na intenzivni negi: 135
- Dnevno št. odpuščenih iz bolnišnice: 34
- Št. umrlih: 11
- 7-dnevno povprečje: 822 pic.twitter.com/gTu9otLtWt
Sedemdnevno povprečno število okužb po danes objavljenih podatkih NIJZ znaša 822 (včeraj 823, v soboto 846). Število oseb, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, se še naprej počasi znižuje.
V skladu z načrtom sproščanja smo v oranžni fazi. Danes so se že odprle vse trgovine, ponovno je dovoljeno prosto gibanje po vsej državi. V šole so se vrnili vsi osnovnošolci in zaključni letniki srednjih šol.
Merili za prehod v rumeno fazo sta, da je povprečno število okužb v sedmih dneh nižje od 600 in hospitaliziranih manj kot 500 bolnikov.
Forte: Sproščanje ukrepov še ne pomeni, da je epidemije konec
Državna sekretarka Alenka Forte je uvodoma opozorila, da čeprav sproščanje ukrepov vse navdaja z optimizmom, da bo epidemije kmalu konec, nas do tja "čaka še nekaj tednov, mesecev intenzivnega skupnega dela".
"Ob sproščanju ukrepov je še toliko bolj pomembno, da spoštujemo preventivne ukrepe in se jih dosledno držimo. Le tako nam bo uspelo, da se bosta števili okuženih in hospitaliziranih zmanjševali, kar nam bo omogočilo nadaljnje sproščanje ukrepov," je dejala.
Poudarila je, da je nujno, da v primeru bolezenskih znakov in simptomov (kot so na primer nahod, slabo počutje, bolečine v mišicah, povišana telesna temperatura, kašelj) ostanemo doma in se po telefonu posvetujemo s svojim izbranim zdravnikom. Izogibajmo se zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko število ljudi. Poskrbimo za redno zračenje zaprtih prostorov. Prezračevanje je namreč eden ključnih ukrepov pri omejevanju širjenja novega koronavirusa.
Spomnila je, da testiranje ni potrebno za osebe, ki so:
- bile že dvakrat cepljene (potrdilo o cepljenju),
- že prebolele covid-19 (potrdilo o pozitivnem testu, ki je starejši od 21 dni, a ne od šest mesecev, ALI potrdilo zdravnika).
Zatrdila je, da na ministrstvu iščejo rešitev, kako omogočiti, da bo izdaja potrdila o preboleli bolezni brezplačna in čim manj obremenjevala zdravstveni sistem, sočasno pa podala verodostojne podatke.
Rezultate testiranja si lahko imetniki digitalnega potrdila natisnejo tudi na portalu zVEM https://zvem.ezdrav.si - pod zavihkom eDokumenti, kjer najdejo povzetek testiranj in mikrobiološke izvide testiranj.
Černe: Hitri test nosi močan motivacijski moment
Predstojnik Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo UKC Ljubljana Darko Černe je dejal, da se hitri testi izvajajo zunaj medicinskega laboratorija in z nelaboratorijskim osebjem. Zato so poenostavljeni. Imajo slabše analitične in diagnostične zmogljivosti v primerjavi z analitičnimi sistemi v organizirani laboratorijski službi.
"A hitri testi so našli mesto uporabe v zdravstvu in širši družbeni skupnosti. Ogromno testov se lahko naredi v zelo kratkem času. S takšnim množičnim pristopom lahko najdemo kar nekaj bolnikov s covid-19, ki jih sicer ne bi našli," je poudaril.
Prav tako je po njegovih besedah cena testa praviloma dostopnejša. Hitri test nosi tudi močan motivacijski moment in pa močno ozaveščanje ljudi o problematiki.
Dodal je še, da imajo strokovnjaki laboratorijske medicine bistveno višje standarde glede uporabe laboratorijskih preiskav, kot jim jih danes omogočajo HAGT, pa vendarle so mnenja, da je njihova uporaba koristna, če bo množična.
Podnar: S cepljenjem se je dramatično izboljšalo stanje v domovih starejših občanov
Strokovni direktor nevrološke klinike UKC Ljubljana Simon Podnar je spomnil, da so imeli v najslabših tednih epidemije tudi blizu 50 sodelavcev, ki so bili odsotni zaradi okužbe ali zaradi rizičnih stikov. Danes se številka giblje od pet do deset. Odsotnih je tudi 25 medicinskih sester in pet zdravnikov, ki delujejo na oddelkih za covid-19.
"Kljub temu da smo se po svojih številkah okuženih lahko primerjali z najhujšimi trendi v Italiji, v Bergamu, pa vseeno nismo prišli do točke, ko ne bi mogli pacientom zagotavljati stopnje oskrbe, ki so jo potrebovali," je poudaril.
Dodal je, da se je s cepljenjem dramatično izboljšalo stanje v domovih starejših občanov. Dokler populacija ni precepljena, je nujno upoštevati osnovne preventivne ukrepe širjenja okužb (razdaljo, maske, zračenje, higieno rok in kašlja).
V rumeno fazo v začetku marca?
V projekciji širjenja bolezni covid-19 v Sloveniji, ki jo pripravljajo na Institutu Jožef Stefan (IJS), zasledimo, da epidemija v Sloveniji počasi upada. Ocenjujejo tudi, da se vsakih deset dni prekuži približno odstotek populacije. Reprodukcijsko število R je približno 0,83. To pomeni, da ena oseba v povprečju okuži manj kot eno osebo. Ocene nakazujejo, da bi lahko nov, bolj kužen sev postal dominanten konec aprila in takrat bi se lahko krivulje, s katerimi spremljamo trend epidemije, zopet obrnile navzgor.
Epidemiologi bodo lahko, po oceni IJS, spremljali stike, kar najbolj učinkovito zmanjša širjenje virusa takrat, ko bo povprečno število pozitivnih testov upadlo pod 300 na dan. "S tem nam bodo lahko pomagali še dodatno in hitreje zmanjšati število okuženih oseb v populaciji. Pri trenutnih pogojih bi lahko to stanje dosegli konec marca," ugotavljajo.
Na nacionalni ravni smo trenutno v oranžni fazi, za prehode med različnimi fazami pa morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer tedensko povprečje potrjenih primerov in število hospitalizacij. "Ob enakem trendu razvoja epidemije bi lahko v rumeno fazo prešli v začetku marca," kažejo analize IJS.
Ta teden pošiljka skoraj 38 tisoč odmerkov cepiv, posodobljena strategija cepljenja
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) danes pričakujejo novo pošiljko cepiv proti covidu-19 Pfizerja in BioNTecha, predvidoma 21.060 odmerkov. V tem tednu pričakujejo tudi pošiljko s 16.800 odmerki cepiva AstraZeneca, so za STA pojasnili na NIJZ. Ob tem so posodobili strategijo cepljenja proti covidu-19 glede prednostnih skupin.
NIJZ je posodobil strategijo cepljenja proti covidu-19 glede prednostnih skupin za cepljenje in oblikoval priporočila za uporabo posameznih cepiv v trenutnih razmerah, ko so količine posameznih cepiv zelo omejene.
Prednostne skupine za cepljenje so zdravstveni delavci in sodelavci ter zaposleni in oskrbovanci v domovih za starejše in varstveno-delovnih centrih, starejši od 80 let, nato starejši od 75, nato sledijo starejši od 70 let ter posebej ranljivi kronični bolniki ne glede na starost. Nato sledijo starejši od 65 let, kronični bolniki, starejši od 60 let. Za njimi bodo na vrsto za cepljenje prišle nujne službe in ostalo prebivalstvo, izhaja iz strategije, ki jo je pridobila STA.
Med posebej ranljive kronične bolnike spadajo bolniki s presajenimi organi, bolniki z določenimi rakavimi obolenji, bolniki s hudimi boleznimi pljuč, bolniki z redkimi boleznimi, ki povečujejo tveganje za okužbo, osebe na imunosupresivnem zdravljenju ali s stanji, ki povečajo tveganje za okužbo, odrasli z Downovim sindromom ter odrasli na dializi ali s kronično ledvično boleznijo pete stopnje.
Posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ je priporočila, da se cepivo AstraZeneca uporablja pri mlajših od 65 let. Ne glede na to se cepljenje s cepivom AstraZenece priporoči za cepljenje nepokretnih oseb na domu, ne glede na starost, saj je to cepivo, za razliko od mRNK cepiv, bolj stabilno in omogoča transport pripravljenega cepiva do mesta cepljenja.
V Sloveniji so zaenkrat registrirana tri cepiva proti covidu-19, glede na zelo omejene količine cepiv pa trenutno med cepivi ni možno izbirati.
mRNK cepiva prozivajalcev Pfizer in BioNTech ter Moderne se trenutno uporabljajo za cepljenje zdravstvenih delavcev in sodelavcev, starih 65 let in več, ki še niso bili cepljeni, ter za starejše od 80 let. Nato bodo s tovrstnimi cepivi cepili starejše od 75 let, sledijo starejši od 70 let in posebej ranljivi kronični bolniki ne glede na starost, nato starejši od 65 let.
S cepivom AstraZenece pa bodo najprej cepili zdravstvene delavce in sodelavce, stare med 18 in 64 let, institucionalizirane osebe (varovanci in zaposleni v socialno-varstvenih zavodih, v zavodih za usposabljanje invalidne mladine, zaporih in drugih podobnih ustanovah) stare od 18 do 64 let, nato pridejo na vrsto zaposleni in učenci šol za osebe s posebnimi potrebami, posebej ranljivi kronični bolniki, stari od 18 do 64 let, lahko pa tudi starejši z ali brez kroničnih bolezni, če izrazijo željo za čimprejšnje cepljenje, po presoji izbranega osebnega zdravnika.
Sledijo bolniki, stari od 18 do 64 let, zdrave osebe, stare od 60 do 65 let, nujne službe in ostalo prebivalstvo, še izhaja iz posodobljene strategije. (STA)
11