Četrtek, 23. 1. 2020, 16.10
4 leta, 2 meseca
Tragedija v Grosuplju: takšni moški ženske razumejo kot lastnino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,56
21
Storilec naj bi 27-letnico že dlje časa zalezoval. "Zalezovanje je eden pomembnejših dejavnikov tveganja za tovrstna kazniva dejanja," poudarjajo v Društvu SOS telefon.
V Društvu SOS telefon po tragičnem dogodku v Grosuplju opozarjajo, kako nevarni so lahko moški, ki za dosego svojih ciljev v odnosih z bližnjimi uporabljajo nasilje.
V Grosuplju je v torek dopoldne 44-letni moški ustrelil 27-letnico, ki je bila visoko noseča. Ženska je umrla na kraju dogodka, prav tako je umrl njen še nerojeni otrok. Storilec je z avtomobilom zbežal s kraja dogodka, pozneje pa storil samomor.
Motiv naj bi bilo ljubosumje, moški naj bi 27-letnico že dlje časa zalezoval. Kljub opozorilom bližnjih ga 27-letnica ni hotela prijaviti policiji, da mu ne bi povzročila dodatnih težav. Več v članku Grosuplje: moški ustrelil nosečo žensko in si nato sodil sam.
Nevarni moški, ki uporabljajo nasilje
"Ob takih dogodkih vedno znova želimo opozoriti, kako nevarni so lahko moški, ki za dosego svojih ciljev v bližnjih odnosih uporabljajo nasilje," je na spletni strani Društva SOS telefon zapisala sociologinja Jasna Podreka, sicer sodelavka društva. V društvu poudarjajo, da v Sloveniji skoraj polovico vseh ubojev oziroma umorov ter poskusov umora ali uboja žensk povzročijo njihovi nekdanji ali aktualni partnerji.
Nočejo se sprijazniti s prekinitvijo razmerja
Kot je še zapisala, raziskave nesporno potrjujejo, da imamo ob takšnih dogodkih praviloma opraviti s kontekstom predhodnega intimnopartnerskega nasilja in posestniško držo povzročitelja. "Gre za moške, ki svoje partnerke razumejo kot lastnino in kot nekaj, kar jim neizpodbitno pripada. Zato se tudi s prekinitvijo razmerja takšni moški praviloma ne želijo sprijazniti in nasilje tudi po razhodu nadaljujejo v obliki zalezovanja, s ciljem ponovne pridobitve partnerke," je zapisala Podreka.
Pri tem v društvu opozarjajo, da motiv, ki jih vodi k ponovni pridobitvi partnerke, ni ljubezen, temveč občutek lastninjenja partnerke, povezan s konservativnim dojemanjem moških in ženskih vlog v odnosu, kjer moški sebe dojemajo kot absolutno superiorne v relaciji do partnerke.
Skoraj vedno storilec žrtev najprej zalezuje
"Zalezovanje je eden pomembnejših dejavnikov tveganja za tovrstna kazniva dejanja," navajajo. Kot so še zapisali na spletni strani društva, je skoraj v vseh primerih intimnopartnerskih umorov, ki jih povzročijo nekdanji partnerji, povzročitelj dlje časa zalezoval žrtev.
Po prekinitvi nasilnega razmerja se je nasilje praviloma nadaljevalo v obliki različnih oblik zalezovalnega vedenja, ki so ga praviloma spremljale grožnje in se je po intenzivnosti stopnjevalo, je še zapisala Podreka.
"Raziskave tudi kažejo, da so tovrstna kazniva dejanja praviloma le vrh ledene gore v daljšem obdobju zgodovine nasilja (ne nujno fizičnega, lahko tudi samo psihičnega), ob katerem nihče ni odločno ukrepal. Pogosto tveganje podcenijo tudi same žrtve, saj ne verjamejo, da so njihovi (bivši) partnerji, čeprav nasilni, sposobni nečesa tako okrutnega, kot je odvzem življenja," še piše na spletni strani društva.
O dogodku so v torek poročali tudi na Planetu. Prispevek si lahko ogledate spodaj:
Nasilje je treba prijaviti
V Društvu SOS telefon opozarjajo, da je neprijavljanje nasilja in neodzivanje nanj eden pomembnejših dejavnikov tveganja za tako tragične epiloge.
"Znanstveno je namreč dokazano, da intimnopartnerski umori niso naključna kazniva dejanja, ki bi jih storili nenasilni moški posamezniki, temveč gre za napovedana kazniva dejanja s predhodnimi grožnjami, zalezovanjem, nasiljem. Najbolj tvegano obdobje v primerih intimnopartnerskega nasilja pa je ravno obdobje razhajanja, saj se, sodeč po raziskavi, ki je bila opravljena za slovenski prostor, več kot polovica tovrstnih kaznivih dejanj zgodi ravno v obdobju, ko ženska prekine ali želi prekiniti nasilen odnos," je zapisala Podreka.
Zaščita žrtve po prekinitvi odnosa še posebej pomembna
Zato je zaščita žrtev v tem obdobju še posebej pomembna, saj nasilen moški takšno odločno držo partnerke, ki mu je bila vrsto let podrejena in je tako izzvala njegov položaj (ne)moči, le redko sprejme in ga težnja po potrditvi lastnega položaja moči ter posestništva nad njo lahko vodi tudi v takšno radikalno dejanje, še meni sociologinja.
"Zato pozivamo - nasilje je družbeni problem, ne obrnimo se stran. Lahko rešimo življenje," je še zapisala Podreka.
21