Generali krepko draži zdravstveno zavarovanje, mu bosta sledila tudi Vzajemna in Triglav? #video

Zavarovalnica Generali je danes sporočila, da s 1. majem zvišuje mesečno premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 10,39 evra. Kot glavne razloge za zvišanje navajajo neugodne smernice na področju zdravstvenih storitev, in sicer rast cen zdravstvenih storitev (tako imenovano medicinsko inflacijo) ter rast obsega opravljenih zdravstvenih storitev v zadnjem letu.

Spreminja se nabor storitev

Poleg tega je bilo po njihovih navedbah v prvih dveh mesecih letošnjega leta zaradi vpliva zakonodaje na področju skrajševanja čakalnih dob opravljenih 12 odstotkov več zdravstvenih storitev kot v enakem obdobju lani. Ob tem pa se spreminja nabor storitev. Po njihovih navedbah je namreč Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) od začetka leta 2020 do 1. februarja letos v nabor vključil več kot 1.270 novih storitev in okrog 110 storitev, ki se izvajajo pri zdravljenju na daljavo. Najvišjo rast stroškov v prvih dveh mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lani beležijo pri bolnišnični dejavnosti, in sicer za več kot 50 odstotkov.

Podražitev ne izključujejo niti v Vzajemni in Triglavu

Možnosti zvišanja premije ne izključujejo niti v drugih dveh zasebnih zavarovalnicah, ki ponujata dopolnilno zdravstveno zavarovanje, Vzajemni in Triglavu.

Pri Vzajemni so za STA pojasnili, da bo treba natančno spremljati vse dodatne obremenitve, ki se prenašajo na dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Če se bo trend rasti celotnih odhodkov v zdravstvenem sistemu nadaljeval, bo to vplivalo na premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Opozorili so še, da zavarovalnice nimajo vpliva na dejanske stroške za zdravstvene storitve, vsaka odločitev zakonodajalcev o spremembah cen storitev in plač v zdravstvu pa ima neposreden vpliv na stroške zavarovalnic.

Pri Zdravstveni zavarovalnici Triglav podobno ugotavljajo, da bo sprememba premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja neizogibna, če se bo trend rasti celotnih odhodkov v zdravstvenem sistemu nadaljeval tudi v prihodnje. Tudi sami zaznavajo nadaljevanje visoke rasti skupnih odhodkov v okviru zdravstvenega sistema in zagotavljajo, da bodo tudi sami zavarovance o morebitni spremembi premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja obvestili pravočasno, so sporočili za STA.

V Slovenskem zavarovalnem združenju pa so za STA navedli, da cene javnih zdravstvenih storitev oziroma porabe sredstev za javne zdravstvene storitve ne določajo zavarovalnice. Če se zviša osnovna cena storitve, se poveča tudi del, ki odpade na doplačilo. Zavarovalnice, ki izvajajo dejavnost dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, so cene tega zavarovanja nazadnje povišale leta 2019, so pojasnili.

Koalicijske stranke menijo, da gre za neutemeljene podražitve

Na napovedane podražitve so se odzvali v parlamentarnih strankah. V koalicijskih Gibanju Svoboda, SD in Levici ocenjujejo, da so neutemeljene, ob tem pa opozarjajo na nujnost preoblikovanja oziroma ukinitve dopolnilnega zavarovanja.

"Zavedamo se, da je obstoječa oblika dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, za katero smo se odločili pred tremi desetletji in do danes še ni bila nikoli spremenjena, zastarela in sistemsko pomanjkljiva," so za STA zapisali v Gibanju Svoboda. Menijo, da so trenutne podražitve glede na dobičke, ki jih kujejo zavarovalnice, neutemeljene in krivične do zavarovancev ter jim še dodatno otežujejo dostop do zdravstvenih storitev.

Da je preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nujno, menijo tudi v SD. Zato pričakujejo, da bo ministrstvo za zdravje pripravilo predloge sprememb financiranja zdravstvenega sistema v obljubljenih časovnih rokih. Menijo, da so napovedane podražitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja neupravičene.

Levica: Rast življenjskih stroškov je le izgovor ob že tako rekordnih dobičkih 

"V Levici menimo, da je trditev zasebnih zavarovalnic, da je dvig premije nujen zaradi rasti življenjskih stroškov, zgolj izgovor, namenjen ohranjanju rekordnih ravni dobičkov, ki smo jim priča v zadnjih letih. Zavarovalnice namreč iz naslova dopolnilnega zavarovanja namenijo v javno zdravstvo bistveno manjši delež kot ZZZS. Vse, za kar gre zasebnim zavarovalnicam, so večmilijonski dobički, ki poniknejo v žepih lastnikov, čeprav bi morali v javno blagajno," so v odzivu na podražitev sporočili iz Levice.

Naša največja težava namreč ni javna zdravstvena blagajna, naša največja težava so oblike privatizacije javnega zdravstvenega sistema, še pišejo. Odgovor na privatizacijo je jasen: omejiti je treba koncesije, odpraviti popoldansko delo zdravnikov pri zasebnikih in ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so dodali. 

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje kljub zavajajočemu imenu ni stvar izbire, so opozorili v Levici, je pogoj za dostop do zdravstvenih storitev. Poleg tega je v nasprotju z obveznim gluho in slepo za socialni položaj ljudi. 

"Ob rastočih stroških življenja bo napovedano zviševanje cen dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja še dodatno omejilo dostop do zdravstvene oskrbe, saj bo ta zaradi 125 evrov višjih stroškov na leto vse težje dosegljiva za revne upokojence, kmete, zaposlene z nizkimi plačami, samozaposlene in prekarce z nizkimi dohodki. V Levici smo prepričani, da je takšno zdravstveno zavarovanje nepravično, zato je zdaj pravi čas, da ga odpravimo," še menijo v stranki.

Novice Štirinajst vladnih funkcionarjev opravlja dopolnilno delo

V opozicijski NSi želijo jasna pojasnila, zakaj se bodo premije zavarovanja zvišale, hkrati pa pričakujejo tudi optimizacijo stroškov zavarovalnic, so zapisali za STA.

Novice Poslanska skupina SD želi jasno časovnico ukinitve dopolnilnega zavarovanja

Novice Katero dopolnilno zdravstveno zavarovanje izbrati? Primerjava 2023