Spotkast
Torek, 20. 1. 2026, 4.00
7 ur, 17 minut
Spotkast: Matija Šenk, predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice
Matija Šenk: "Čakalne dobe v zdravstvu se same od sebe ali zgolj z zakonodajo ne bodo skrajšale!"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Čakalne dobe v zdravstvu so velika težava, ne le za bolnike, ki neredko čakajo nedopustno dolgo za pregled in obravnavo pri specialistih – a se ob tem neredko pozablja, da je to zelo velika težava z ogromnimi, tudi natančno merljivimi posledicami tudi za družbo in delodajalce. Dolge čakalne dobe vodijo tudi do dolgih bolniških odsotnosti in številke so krute in neizprosne.
"Javno dostopen podatek je, da je bilo v letu 2024 kar 21,6 dneva bolniške odsotnosti na vsakega zaposlenega – to je noro! Več kot deset tisoč bolniških odsotnost je daljših od enega leta," je v Spotkastu izpostavil predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice Matija Šenk.
Povedal je še, da so vse te bolniške odsotnosti povzročile za kar 1,2 milijarde evrov stroškov, od tega je 700 milijonov padlo na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), 500 milijonov pa na delodajalce. Opozarja, da se strošek delodajalcev morda ne vidi takoj, čeprav gre iz iste malhe kot stroški ZZZS, ki ga že v osnovi financirajo vsi zaposleni. "Gospodarstvo se vedno bolj zaveda vseh posledic absentizma," je povedal Šenk in v Spotkastu natančno opredelil, kakšni so izzivi podjetij zaradi absentizma.
"Pri krajšanju čakalnih dob nas čaka kot državo še veliko dela, sem pa optimist," je v Spotkastu povedal predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice Matija Šenk.
Zasebno zdravstvo kot dopolnilo, ne alternativa javnemu sistemu
"Pri krajšanju čakalnih dob nas čaka kot državo še veliko dela, sem pa optimist," pravi Šenk. Iskanje sistemskih rešitev bo zagotovo zahtevalo dalj časa, kar kažejo tudi aktualne razmere, zato je zelo aktualno vprašanje, kako doseči kratkoročne rešitve za vse čakajoče na preglede in obravnave. "Mi smo dopolnilo javnemu zdravstvu, ne njegova alternativa," je prepričan Šenk, ki vlogo družbe, ki jo vodi, vidi predvsem na razbremenjevanju javnega zdravstva.
Kot tri najbolj pereča področja opredeljuje dostop do specialistov, diagnostike in rehabilitacije, kar skušajo rešiti z razvojem in ponudbo dodatnih in kolektivnih zavarovanj. Ob tem pa se postavlja neizogibno vprašanje o odnosu med javnim in zasebnim zdravstvom. "Odnos je malo dvoličen – ali dvostebern. Zasebno zdravstvo se bo razvijalo tako ali drugače, ker obstajajo potrebe. To je kot na borzi: kjer obstaja povpraševanje, se razvije tudi ponudba," pravi Šenk.
"Mi smo dopolnilo javnemu zdravstvu, ne njegova alternativa," je prepričan Šenk.
Pacient mora biti v središču zdravstvenega sistema
Šenk je prepričan, da bi bilo najboljše za državo, da se glede odnosa javnega in zasebnega zdravstva najde nekakšen konsenz, a obenem opozarja, da drugod po Evropi, tudi na razvitejšem zahodu, še niso našli vseh odgovorov na ta vprašanja.
Ali bi bila rešitev natančneje opredeliti delovne obveznosti in pričakovanja v javnem zdravstvu, smo vprašali. "Sem velik pristaš meritev in testov ter da bo vsak po dobro opravljenem delu ali več opravljenega dela tudi nagrajen," predlaga Šenk in opozarja tudi na pogosta preplačila pri nabavljanju stroškov in opreme v bolnišnicah. "Konec koncev smo vsi za to, da se zadeve uredijo in da je fokus vsega pacient in ali je to, kar delamo za njega, dobro."
Ko sistemskih rešitev še ni, hitrost obravnave postane ključna dodana vrednost
V Spotkastu je med drugim podrobneje predstavil ponudbo dodatnih zavarovanj, tako tistih, ki so namenjena posameznikom, kot tudi novejša kolektivna, ki so namenjena podjetjem za obvladovanje nepredvidljivih stroškov zaradi dolgih bolniških odsotnosti. Ta zavarovanja, zatrjuje Šenk, omogočijo pregled pri ustreznem specialistu kjerkoli v Sloveniji že v nekaj dneh in s tem čimprejšnjo vrnitev na delovno mesto.
Beseda je tekla tudi o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, pri katerem je več kot 444 tisoč nekdanjih zavarovancev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja postalo delničarji te zavarovalnice ali v nekaterih primerih dobilo izplačan delež.
Toda zakaj moramo imeti dodatno zavarovanje za hitro zdravstveno storitev, če že plačujemo za javno zdravstvo, smo vprašali. "Bi se kar strinjal, dvakrat plačuje za nekaj, kar mu pripada, a tako dobi hitro. Ta čas je zagotovo dodana vrednost, kajti slovensko javno zdravstvo je eno od najboljših, a le, ko prideš na vrsto."
Od zavarovancev do delničarjev: praktični nasveti za delnice Vzajemne
Beseda je tekla tudi o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, pri katerem je skoraj 445 tisoč nekdanjih zavarovancev postalo delničarji te zavarovalnice, še približno 412 tisoč pa je dobilo izplačan delež (upravičenci do deleža so bili vsi, ki so bili na dan 31. december 2023 člani Vzajemne, torej zavarovanci, ki so imeli pri Vzajemni na ta dan veljavno vsaj eno zavarovalno pogodbo s trajanjem eno leto ali več).
Šenk je pojasnil, kako poteka preoblikovanje, kako so se spopadli z razmerami, ko so ostali brez 93 odstotkov svojih prihodkov, in podal tudi praktične napotke za vse tiste, ki so postali delničarji Vzajemne ali so upravičeni do izplačila, pa jih morda še niso prejeli – tudi glede prihajajočih individualnih naložbenih računov in drugih načinov za optimiziranje ravnanja z delnicami Vzajemne.
Ob tem je ravno tako izrazil optimizem in upanje, da bo delnica Vzajemne dobra naložba, katere vrednost bo rasla. Razkril je med drugim, da bodo premišljeno nadaljevali regijsko širitev, s katero so na Hrvaškem že začeli, vseskozi pa je v Spotkastu poudaril željo, da bodo sicer kakovostne slovenske zdravstvene storitve postale tudi dostopnejše.
