Torek, 7. 11. 2023, 10.24
1 leto
Potrjeno: Franc Kangler kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,95
Upravno sodišče je zavrnilo tožbo Franca Kanglerja in s tem potrdilo ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), da se je Franc Kangler s tem, ko je leta 2019 sodeloval in razpravljal o predlogu zahteve za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi, znašel v nasprotju interesov in ni storil vsega, da bi se temu izognil, s čimer je ravnal v nasprotju z določbami 37. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Kangler je v odzivu dejal, da je povedal le resnico.
Komisija je marca 2020 ugotovila, da je Franc Kangler kot član državnega sveta in komisije za državno ureditev v državnem svetu v dveh primerih kršil določbe ZIntPK glede dolžnega izogibanja nasprotju interesov. Kangler je na ugotovitve vložil tožbo, upravno sodišče pa je junija 2022 tožbi ugodilo in KPK zadevo vrnilo v ponovni postopek. Komisija je upoštevala napotke sodišča in aprila 2023 v ponovljenem postopku podobno ugotovila, da se je Kangler (v enem primeru) znašel v okoliščinah, ki pomenijo nasprotje interesov, in kršil določbe 37. člena ZIntPK. Tudi na te ugotovitve je Franc Kangler vložil tožbo, ki pa jo je sodišče s sodbo oktobra 2023 zavrnilo.
Usmerjal razpravo in vplival tudi na odločanje preostalih članov
Franc Kangler je namreč kot član komisije za državno ureditev v državnem svetu na 22. seji 24. 4. 2019 sodeloval pri razpravi in obravnavi točke, v kateri se je razpravljalo o predlogu zahteve za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi, torej v zadevi, ki se nanaša na njega samega. Iz glasovanja se je sicer izločil, a ker je v tej točki razpravljal, to predstavlja okoliščino nasprotja interesov, saj je s svojo razpravo imel možnost izraziti svoj pogled in mnenje o zadevi, ki se je nanašala nanj konkretno, s tem pa je lahko usmerjal razpravo in vplival tudi na odločanje preostalih članov. S tem je v konkretnem primeru pri Francu Kanglerju izkazan neposreden vpliv zasebnega interesa na izvrševanje njegovih javnih nalog, ki je pripeljal do neupravičene nepremoženjske koristi, so še navedli v sporočilu za javnost pri KPK.
Franc Kangler bi se moral okoliščinam nasprotja interesov izogniti, tako da bi se izločil iz celotnega postopka obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom, in ne samo iz glasovanja, so navedli pri KPK.
Upoštevajoč 38. člen ZIntPK bi moral pred udeležbo na omenjeni seji o okoliščinah oziroma videzu okoliščin nasprotja interesov pisno obvestiti svojega predstojnika (tj. predsednika DS), prenehati delati v zadevi in počakati na njegovo odločitev, česar pa ni naredil.
Za Kanglerja je zadeva zaključena
Kangler je v odzivu na odločitev upravnega sodišča za STA dejal, da je na komisiji državnega sveta, na kateri je po mnenju KPK kršil zakon, povedal le resnico. "Očitno povedati resnico ni več dovoljeno," je dejal. Nerazumljivo se mu zdi, da kot državni svetnik na seji delovnega telesa državnega sveta ne bi smel razpravljati o sodstvu v Sloveniji. "To je ustavna pravica, ki mi je po moji oceni z ugotovitvami KPK kršena," je dodal.
Na odločitev upravnega sodišča bi lahko zdaj po njegovih besedah na Vrhovno sodišče RS vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, a tega ne bo storil, ker "nima smisla zapravljati časa in denarja za neumnosti, ki jih pišejo na KPK". Zadeva je tako zanj končana.
Sodišče jasno, da je razprava vpliv na odločanje
Upravno sodišče je v sodbi, izdani v oktobru 2023, jasno zapisalo, da se z razpravo lahko vpliva oziroma skuša vplivati na odločevalce, s čimer je v konkretnem primeru izkazan neposreden vpliv zasebnega interesa na izvrševanje javnih nalog tožnika (Kanglerja).
Sodišče je pritrdilo stališču KPK, da se morajo uradne osebe v takšnih primerih izločiti iz celotnega sodelovanja pri sprejemanju odločitve, torej ne zgolj iz glasovanja, ampak tudi iz razprave. Poudarilo je še, da integriteta predstavniškega organa, kot je DS, "zahteva, da se zaradi zaupanja državljanov v neodvisno, transparentno in objektivno opravljanje javnih institucij preprečuje (že ustvarjanje videza), da zasebni interes vpliva na nepristransko in objektivno postopanje in odločanje".
Komisija poudarja, da je učinkovito preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov predpogoj za uspešno preprečevanje korupcije. Dokler bomo kot družba nekritični do prepletanja javnega in zasebnega interesa posameznikov pri opravljanju njihovih javnih nalog, pri preprečevanju korupcije ne bomo uspešni, so še sporočili s KPK.
