Ponedeljek, 2. 9. 2019, 14.56
4 leta, 8 mesecev
Nova fronta v slovenskem zdravstvu: so medicinske sestre spet potegnile kratko?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,50
9
Srednje medicinske sestre trdijo, da ne bodo več smele opravljati dela, ki so ga pred uveljavitvijo dokumenta o kompetencah lahko nemoteno opravljale.
V zdravstvu v teh dneh veliko prahu dviga dokument o kompetencah v zdravstveni in babiški negi. Ta bi moral med drugim popraviti krivice srednjim medicinskim sestram, ki že več let opravljajo enako delo kot diplomirane medicinske sestre. Zaposlene pravijo, da temu ni tako in da bolnikom po 30 letih prakse na primer ne bodo več smele odstranjevati šivov ali menjavati infuzijskih tekočin. Medtem ko pristojni mirijo, da bodo po premestitvi na delovna mesta diplomiranih sester svoje delo nemoteno lahko opravljale še naprej, v sindikatih opozarjajo, da nova ureditev ni optimalna in da bo povzročila dodatne krivice.
Prvega septembra je v veljavo stopil maja sprejeti dokument o poklicnih aktivnostih in kompetencah v zdravstveni negi, ki razmejuje dela izvajalcev zdravstvene nege. "Poklicne kompetence so pripravljene skladno s tem, kaj se v šoli učijo na posamezni stopnji, ob tem pa upoštevajo razvoj in smernice stroke zdravstvene nege," pravi predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman.
Bolnikom ne bodo smele odstranjevati šivov in sponk
Kot poudarja Ažmanova, se s kompetencami zagotavljajo temelji zdravstvene nege za varno obravnavo bolnikov in pravno zaščito izvajalcev. Prav med slednjimi pa je v preteklih dneh završalo. Najprej so javno spregovorile srednje medicinske sestre iz šempetrske bolnišnice, ki so povedale, da dela, ki ga opravljajo več kot deset let, po novem ne bodo mogle več opravljati.
Medicinske sestre po 30 letih ne bodo smele odstranjevati šivov. Novinar: Domen Anderle/Video: Planet.
S težavami se srečujejo tudi na ljubljanski pediatriji. Čeprav so do zdaj opravljale enako delo kot diplomirane, srednje medicinske sestre po 30 letih prakse tega ne bodo več mogle opravljati brez dodatne izobrazbe. Po novem bolnikom med drugim ne bodo več smele odstranjevati šivov in sponk, opravljati pregleda srca z EKG in menjavati infuzijskih tekočin, v nasprotnem primeru pa bodo kršile zakon.
Sistem jih je silil, da so opravljali delo, ki ga ne bi smeli
Ažmanova pojasnjuje, da očitek, da tehniki zdravstvene nege zdaj ne smejo več opravljati svojega dela, ne drži: "Ne bi ga smeli opravljati že od leta 2004, a jih je sistem silil v to, s čimer so presegali kompetence in svoje pristojnosti." Rešitev vidi v premestitvi zaposlenih na delovna mesta diplomiranih medicinskih sester, kjer bodo delo, ki ga opravljajo, tudi dejansko smeli opravljati.
Monika Ažman pojasnjuje, da očitek, da tehniki zdravstvene nege zdaj ne smejo več opravljati svojega dela, ne drži: "Ne bi ga smeli opravljati že od leta 2004, a jih je sistem silil v to, s čimer so presegali kompetence in svoje pristojnosti."
Tu morajo svojo nalogo opraviti vodstva zdravstvenih zavodov. "Če bo menedžment vse tehnike zdravstvene nege, ki izpolnjujejo pogoje, ustrezno premestil, kadrovsko pomanjkanje ne bo nič večje, kot je, saj bo število zaposlenih ostalo enako. Z ustrezno premestitvijo pa bo mogoče še naprej zagotavljati kakovostno in varno zdravstveno obravnavo pacientov," pravi Ažmanova, ki kot vzrok za težave v Šempetru prepoznava neustrezne kadrovske strukture v bolnišnici, ne pa dokumenta o poklicnih kompetencah.
"Kompetence niso optimalne, povzročenih bo dosti dodatnih krivic"
Po poročanju Radia Slovenija so 1.400 tehnikom zdravstvene nege že priznali z delom pridobljene kompetence za delo diplomiranih medicinskih sester, vendar številnim krivic niso odpravili. V skladu z dokumentom o kompetencah in zakonom o zdravstveni dejavnosti je premestitev namreč mogoča, če so srednje medicinske sestre 12 let vsaj polovico delovnega časa opravljale naloge diplomiranih medicinskih sester.
"Kompetence niso optimalne, povzročenih bo dosti dodatnih krivic. V nekaterih zavodih so vodstva in menedžment prepoznali, da so to izkušeni zaposleni, zato mi je žal, če bo kdo še dodatno degradiran," pravi predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar.
"Kompetence niso optimalne, povzročenih bo dosti dodatnih krivic," poudarja predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi Slavica Mencingar.
Po njenih besedah je zdravstvena nega edina dejavnost, kjer je že dolgo uveljavljeno dvostopenjsko izobraževanje. "To se vleče že od vstopa v države v EU in od prevedbe plač leta 2008. Neka razmejitev mora obstajati, te kompetence bi morali urediti že takrat. Nato so se spreminjali izobraževalni programi, delodajalci pa so zaposlene uvajali v delo, za katerega niso bili izobraženi. Ta težava se vleče kot jara kača, srednje in diplomirane medicinske sestre pa smo same sebi sovražnice," poudarja Mencingerjeva.
"Vsi so potrebni, preobremenjeni in premalo plačani"
Za pripravo in vsebino kompetenc sta po njenih besedah odgovorna stroka in ministrstvo za zdravje, dokument pa je pomemben, ker je podlaga za pripravo standardov in normativov v zdravstveni negi. Vlada in sindikati so namreč v stavkovnem sporazumu iz leta 2013 zapisali, da se do konca letošnjega septembra sprejmejo novi standardi in normativi.
"Sindikati smo bili tisti, ki smo stopnjevali pritisk, da pride do tega, medtem ko so za vsebino kompetenc odgovorni drugi. Kot sindikat opozarjamo, da so vsi, tako bolničarji, negovalci in zdravstveni tehniki kot tudi diplomirane medicinske sestre, potrebni, preobremenjeni in premalo plačani, organizacija v zavodu pa je tista, ki s sistematizacijo ureja kdo, kaj in kako mora delati," še dodaja Mencingerjeva.
9