Sreda, 28. 8. 2019, 14.52
4 leta, 7 mesecev
Ukinitev dopolnilnega zavarovanja: kako bi Levica polnila zdravstveno blagajno? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,58
45
V stranki Levica so predstavili predlog ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga želijo do konca septembra uskladiti s koalicijo in poslati v Državni zbor (DZ). Polmilijardni izpad sredstev v zdravstveni blagajni bi nadomestili s povečanjem prispevnih stopenj, ki jih krije delodajalec, in novim prispevkom na kapitalske dohodke. Medtem naj bi se 95 odstotkom zaposlenih povečal razpoložljiv dohodek. Kako predlog komentira strokovnjakinja s področja upravljanja zdravstvenega sistema?
Politika se o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja dogovarja že zadnjih 15 let, a je eden trših orehov vsakokratne koalicije.
Do zdaj ga je poskušalo ukiniti že pet ministrov za zdravje: Dušan Keber, Dorijan Marušič, Tomaž Gantar, Alenka Trop Skaza in Milojka Kolar Celar. Vsi so bili pri tem neuspešni. Tokrat bo poskusila Levica, ki je danes predstavila zakonsko rešitev za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s prenosom v obvezno zavarovanje.
V sporazumu o sodelovanju Levice z manjšinsko vlado je namreč zapisano, da bo delovna skupina strank koalicije in Levice po preučitvi finančnih učinkov in le, če bodo ti ukinitev dovoljevali, pripravila in do sredine septembra uskladila del sicer novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo urejal ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegov prenos v obvezno zavarovanje. Spremembe bodo v zakonodajni postopek vložene do konca leta, veljati bodo začele 1. januarja leta 2021, je zapisano v sporazumu.
Koalicijske partnerice so poudarile, da načeloma podpirajo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, vendar pa so kritične do soliranja te stranke. Predlog je nastal tudi brez sodelovanja ministrstva. Ostre so do grožnje Levice, da bo v primeru nesprejetja tega predloga glasovala proti proračunu.
Na strani delodajalcev so kritični do predloga. Ob tem so opozorili, da je treba zdravstvo urejati celovito. Na sindikalni strani pa podpirajo argumente Levice, a hkrati opozarjajo, da zaradi ukinitve ne sme priti do poslabšanja zdravstvenih storitev.
V zavarovalnicah medtem opozarjajo, da bi lahko vsakršno nepremišljeno poseganje na to področje destabiliziralo sistem financiranja zdravstvenih storitev.
STA
Pogoj Levice za nadaljnje sodelovanje z vlado
“Vladna koalicija Marjana Šarca se je dvakrat zavezala k ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja: prvič v koalicijski pogodbi, drugič pa v sporazumu o sodelovanju z Levico. Za nas je to ključen ukrep to jesen in temelj našega nadaljnjega sodelovanja s koalicijo,” je na današnji predstavitvi dejal koordinator Levice Luka Mesec.
Zakonski predlog bodo v Državni zbor vložili do konca septembra, do takrat se bodo še usklajevali s koalicijo.
"Dopolnilno zavarovanje je v resnici obvezno dopolnilno zavarovanje"
Osnovni namen prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je, da zavarovancem krije stroške participacije k storitvam, ki jih zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje. A v praksi pacient brez dopolnilnega zavarovanja zaradi visokih zneskov doplačil tako rekoč nima dostopa do zdravstvenih storitev.
"Dopolnilno zavarovanje je v resnici obvezno dopolnilno zavarovanje in kdor si ga ne more privoščiti, ostane brez zdravstvenega varstva, čeprav ima poravnane obveznosti iz obveznega zavarovanja," opozarjajo v Levici.
Medtem ko za obvezno zavarovanje plačujemo v skladu z višino plače, pa za dopolnilno zavarovanje plačujemo vsi enako. "Dopolnilno zavarovanje je za razliko od obveznega, ki se zbira po principu 'več zaslužiš, več prispevaš', gluho in slepo za socialni položaj ljudi. Vsak mora namreč plačati 35 evrov na mesec oziroma 420 evrov letno, ne glede na to, ali je menedžer s 5.000 evri plače, delavec na minimalni plači ali upokojenec s 400 evri pokojnine. Za menedžerja to ni problem, saj letno plačilo zavarovanja predstavlja manj kot odstotek njegovega letnega zaslužka. Za zaposlenega na minimalni plači letni strošek zavarovanja predstavlja 60 odstotkov ene njegove mesečne plače, za upokojenca s 400 evri pokojnine pa več kot eno celo pokojnino," navajajo v Levici.
Zdaj nameravajo izpad prihodkov iz naslova dopolnilnega zavarovanja nadomestiti s povečanjem prispevnih stopenj za obvezno zdravstveno zavarovanje za delodajalce, delavce, samostojne podjetnike in blagajno ZPIZ ter z novim prispevkom na kapitalske prihodke. V letu 2021, ko naj bi zakon začel veljati, nameravajo zbrati potrebnih 528 milijonov evrov. Napovedujejo, da se bo razpoložljiv dohodek z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja povečal 95 odstotkom vseh zaposlenih.
Denarja za zdravstvo je tako ali tako premalo
Marjeta Kuhar, strokovnjakinja za področje analiz delovanja in upravljanja zdravstvenega sistema, je prepričana, da predlagane spremembe ne bodo rešile problemov slovenskega zdravstva. "Gre le za gašenje požara. Zdravstveni sistem potrebuje še več denarja, kot ga zberemo sedaj. Drugače kot z višanjem prispevnih stopenj ne bo šlo. A to je treba predhodno uskladiti s politiko, delodajalci in socialnimi partnerji, kar bo zelo težko," napoveduje Kuharjeva. Ob tem opozarja, da bi morali poiskati sistemske rešitve, ki ostajajo še vedno iste kot ob osamosvojitvi. Začeti bi se morali pogovarjati o vzpostavitvi standardov kakovosti, iskanju vzrokov čakalnih dob in drugih perečih vprašanjih.
Ukinitev dopolnilnega zavarovanja bi prizadela zavarovalnice
Po nekaterih ocenah bi lahko zdravstveni sistem s tem prihranil več kot 50 milijonov evrov, ki jih sicer Vzajemna, Zavarovalnica Triglav in Adriatic Slovenica porabijo za svoje delovanje.
Ukinitev dopolnilnega zavarovanja bi tako močno spremenila prihodkovno strukturo zavarovalnic. Če bi morala katera od zavarovalnic zaradi izgube glavnine posla zapreti vrata, pa bi to pomenilo ogromno izgubo za oglaševalce, lobiste, poslovne partnerje in tudi njihove vodstvene delavce.
Samo pri Vzajemni letni oglaševalski proračun sega v milijone evrov. Tu so tudi sponzorska sredstva, ki jih delijo sindikatom, združenjem in drugim organizacijam. Veliko denarja zavarovalnice porabijo za nakupe informacijskih sistemov, svetovalne študije …
Gibanje cen dopolnilnega zavarovanja treh zavarovalnic:
Po letošnjem februarskem zvišanju cen so v Vzajemni poleti napovedali novo občutno podražitev. Polna premija se bo septembra podražila s trenutnih 31,98 na 35,67 evra ali za kar dobrih 11 odstotkov. Kot razlog za četrto podražitev v dveh letih navajajo "nekontrolirano rast stroškov v zdravstvu".
Ker so v zadnjih letih praviloma dvigu cen v eni zavarovalnici sledili še v drugih dveh, so le nekaj dni kasneje podražitev napovedali tudi v Triglavu. Adriatic Slovenica za zdaj podražitve še ni napovedal. "V tem trenutku ne načrtujemo povišanja premije, če pa se trendi povečevanja obsega doplačil iz prve polovice letošnjega leta ne bodo spremenili, bo korekcija premije potrebna. Trenutno pozorno spremljamo rezultate, datuma in obsega morebitne spremembe premije pa danes ne moremo napovedati," so nam pojasnili julija.
45