SiolNET. Novice Slovenija
4,61

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Podražili bodo premije, za stroške pa namenijo 32 milijonov evrov #video

4,61

termometer

Vzajemna
Foto: STA

Vzajemna bo septembra zvišala premijo dopolnilnega zavarovanja. Ministrstvo zavarovalnico poziva, naj raje oklesti stroške, za katere zavarovalnica porabi 32 milijonov evrov na leto. Kaj bi ukinitev dopolnilnega zavarovanja prinesla za zavarovalnico, kjer levji delež prihodkov ustvarijo ravno z dopolnilnim zavarovanjem?

Vzajemna, ena od treh zavarovalnic, ki v Sloveniji ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, bo septembra za dobrih 11 odstotkov podražila premijo s trenutnih 31,98 na 35,67 evra. 3,69 evrov vredno povišanje opravičujejo s povečanim obsegom in višjimi cenami zdravstvenih storitev ter izvajanjem programov za skrajševanje čakalnih dob, ki jih sofinancira dopolnilno zavarovanje.

Vzajemna Posel danes Vzajemna občutno draži dopolnilno zavarovanje, Triglav in Adriatic (za zdaj) ne #video

Milijonski prihranki za zdravstveni sistem

Ob napovedi Vzajemne so se v javnosti spet pojavili pozivi k ukinitvi dopolnilnega zavarovanja (več o tem pišemo v nadaljevanju). Po nekaterih ocenah bi lahko zdravstveni sistem s tem prihranil več kot 50 milijonov evrov, ki jih sicer Vzajemna, Zavarovalnica Triglav in Adriatic Slovenica po nekaterih ocenah porabijo za svoje delovanje. 

Konec tudi za oglaševalce in lobiste?

Ukinitev dopolnilnega zavarovanja, za katerega se politika zavzema že zadnjih 15 let, bi tako močno spremenila prihodkovno strukturo zavarovalnice. Če bi morala katera od zavarovalnic zaradi izgube glavnine posla zapreti vrata, pa bi to pomenilo ogromno izgubo za oglaševalce, lobiste, poslovne partnerje in tudi njihove vodstvene delavce.

Milojka Kolar Celarc Novice Ukinitev dopolnilnega zavarovanja: spopad za zdravje ali delež v milijonskem kolaču

Samo pri Vzajemni letni oglaševalski proračun sega v milijone evrov. Tu so tudi sponzorska sredstva, ki jih delijo sindikatom, združenjem in drugim organizacijam. Veliko denarja zavarovalnice porabijo za nakupe informacijskih sistemov, svetovalne študije …

Ministrstvo poziva Vzajemno: Oklestite stroške

Ob stroške so se ob zadnji napovedani podražitvi obregnili tudi na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Aleš Šabeder. Zavarovalnico so pozvali, da še enkrat preveri, ali lahko naredi kaj na področju obratovalnih stroškov in stroškov pridobivanja zavarovanj, za katere gre precej sredstev, ki so prvenstveno namenjena za zdravstvene storitve in paciente.

Ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Aleš Šabeder, Vzajemni priporoča, da oklesti obratovalne stroške. Ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Aleš Šabeder, Vzajemni priporoča, da oklesti obratovalne stroške. Foto: STA

Manj zavarovancev z dopolnilnim zavarovanjem

Konec leta 2018 je imela Vzajemna 877 tisoč članov, večina, 845 tisoč, jih je imela pri zavarovalnici sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. A število teh se je v primerjavi z letom 2017 zmanjšalo za odstotek oziroma 8.450 članov, piše v letnem poročilu družbe. Skupno število zavarovancev je sicer ostalo na enaki ravni kot leto prej.

Levji delež prihodkov od dopolnilnega zavarovanja

Lani so pri Vzajemni beležili 301 milijon prihodkov, od tega se jih je večji del - 288 milijonov (95,4-odstotni delež) - nanašalo na dopolnilno zdravstveno zavarovanje. V primerjavi z letom 2017 so se prihodki iz naslova dopolnilnega zavarovanja povečali za slabih 18 milijonov evrov, kar je posledica zvišanja premij v lanskem letu.

Vzajemna 2018

Vzajemna sicer posluje pozitivno, v lanskem letu so pridelali slabih 680 tisoč evrov dobička, izgube pa nastajajo na področju dopolnilnega zavarovanja, med letoma 2016 in 2018 jih je bilo za 11 milijonov evrov.

Za 32 milijonov evrov stroškov

Stroški, ki jih zavarovalnica vsako leto nameni za svoje delovanje, so iz leta v leto višji. Leta 2015 je imela Vzajemna za okoli 31 milijonov evrov obratovalnih stroškov, v lanskem letu pa je za to namenila 32 milijonov evrov. Pri zavarovalnici ocenjujejo, da so samo za stroške za vodenje dopolnilnih zavarovanj v lanskem letu porabili 27 milijonov evrov.

stroški Vzajemna Skoraj 6,9 milijona evrov so lani pri Vzajemni namenili za stroške pridobivanja zavarovanj (trženje ...), 12,5 milijona za stroške dela, dober milijon za amortizacije, še 11,5 milijona evrov pa za preostale obratovalne stroške, kamor spadajo tudi material in stroški storitev. 

Za komentar na poziv ministrstva smo se obrnili tudi na Vzajemno. Njihov odgovor bomo objavili takoj, ko ga prejmemo. 

Marko Jaklič Posel danes Vzajemna iskala milijonsko premoženje Marka Jakliča, našla je kombi

Petim ministrom je spodletelo, bo uspelo Šabedru?

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je do zdaj poskušalo ukiniti že pet ministrov za zdravje: Dušan KeberDorijan Marušič, Tomaž GantarAlenka Trop Skaza in Milojka Kolar Celar. Vsi so bili pri tem neuspešni.

Po napovedih se bo kislega jabolka lotil tudi aktualni minister Šabeder. Kot so nam povedali na ministrstvu za zdravje, bodo zakon, ki bo uredil financiranje zdravstvenih storitev, obravnavali še letos. 

Levica bo pripravila zakon, ki bo ukinil dopolnilno zavarovanje

So se pa po napovedi o zvišanju premije oglasili tudi v Levici, kjer so napovedali, da v skladu s povolilnim dogovorom z vlado pripravljajo zakon, ki bo dopolnilno zavarovanje ukinil. Predstavili ga bodo jeseni. 

Oseba brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja mora v primeru resnih zdravstvenih težav doplačati od nekaj sto evrov do celo nekaj tisoč evrov. Oseba brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja mora v primeru resnih zdravstvenih težav doplačati od nekaj sto evrov do celo nekaj tisoč evrov. Foto: Thinkstock

V Levici sicer menijo, da so stroški Vzajemne nenadzorovani: "Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ki letno zbere skoraj tri milijarde evrov za zdravstvo, za lastno administracijo porabi od 1,2 do 1,6 odstotka tega denarja. Na drugi strani pa zasebne zavarovalnice, ki letno zberejo okrog 500 milijonov evrov dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar od 40 do 50 milijonov evrov oziroma med osem in 10 odstotkov porabijo zase!"

ZZZS: Dosedanja ureditev ima številne slabosti

Na ZZZS ugotavljajo, da sedanja sistemska ureditev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja izkazuje številne slabosti. "Ker obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije vseh zdravstvenih storitev v celoti, temveč le v ustreznem odstotnem deležu, kar velja celo v primeru nujnega zdravljenja in neodložljivih zdravstvenih storitev, ki jih potrebuje odrasla oseba (otroci so izvzeti oziroma 100-odstotno kriti), ZZZS vsem odraslim osebam oziroma osebam po koncu šolanja priporoča sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja."

Na zavodu so ugotovili naslednje ključne sistemske pomanjkljivosti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma finančnega dostopa državljanov do pravic:

- zaradi dvigovanja cen premij je vse večja možnost izstopa ljudi iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,
- tveganja doplačil za osebe brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so nesprejemljivo visoka,
- zdravstvena varnost oseb brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je ogrožena.

Srčni infarkt brez dodatnega zavarovanja ni poceni 

Tako na primer skladno z zakonom v primeru potrebnega zdravljenja odraslih oseb s srčnim infarktom zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje 100-odstotno kritje vrednosti le za nujno medicinsko pomoč v urgentnem centru, nadaljnje nujno zdravljenje in neodložljive zdravstvene storitve pa ne. Krije torej takojšnje zdravljenje, ki se izvede v okviru nujne medicinske pomoči in v okviru urgentnih centrov, pojasnjujejo na ZZZS.

ZZZS zaradi visokih finančnih tveganj za zavarovane osebe že od uvedbe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v letu 1993 priporoča zavarovanim osebam, ki so končale šolanje in nimajo več statusa dijaka ali študenta, da imajo urejeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Če gre za socialno ogrožene osebe, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči, pa tem osebam priporočamo, da pri Centru za socialno delo zanje in po njih zavarovane družinske člane uveljavljajo pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev v breme proračuna Republike Slovenije. ZZZS zaradi visokih finančnih tveganj za zavarovane osebe že od uvedbe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v letu 1993 priporoča zavarovanim osebam, ki so končale šolanje in nimajo več statusa dijaka ali študenta, da imajo urejeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Če gre za socialno ogrožene osebe, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči, pa tem osebam priporočamo, da pri Centru za socialno delo zanje in po njih zavarovane družinske člane uveljavljajo pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev v breme proračuna Republike Slovenije. Foto: Matej Povše

Vsakršno nadaljnje bolnišnično zdravljenje (hospitalizacija, akutna ali neakutna bolnišnična obravnava, kamor spada na primer tudi koronarografija brez vstavitve stenta ali z vstavitvijo stenta) pa pomeni nadaljevanje zdravljenja, ki pa ga obvezno zavarovanje več ne krije 100-odstotno, temveč 90-, 80- ali 70-odstotno (odvisno od vrste zdravstvene storitve). Oseba brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi v takšnih primerih morala doplačati za takšne storitve nekaj 100 evrov ali celo nekaj tisoč evrov.

Koliko bomo po novem odšteli za dopolnilno zavarovanje pri zavarovalnicah

Zavarovalnica Premija (v evrih)
Vzajemna 35,67
Zavarovalnica Triglav 32,99
Adriatic Slovenica 31,02

Zgornja tabela prikazuje cene dopolnilnega zavarovanja pri vseh treh zavarovalnicah od septembra. Preostali dve zavarovalnici sicer za zdaj pravita, da ne načrtujeta dviga cen, a v preteklosti sta dvigu cen v eni zavarovalnici praviloma sledili še drugi dve.

 

Komentarji

12

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • florjan / 23.07.2019. ob 15:49 +3 0

    Torej plačujemo dodatno zavarovanje zavarovalnicam, da si lahko uprava in še kdo pri koritu izplačuje nenormalno visoke plače. Narod pa od tega nima nič, čakalna dobe so še vedno nenormalno visoke. Zdravila si moraš večinoma še doplačat, noro.

    +3 0
  • dr.justice / 23.07.2019. ob 20:03 +3 0

    350 zaposlenih na Vzajemni vleče mesečno v povprečju 5200 bruto plače?? Iz bilančnih podatkov (stroški plač) sledi namreč tak znesek. Če je tako, takoj ukiniti Vzajemno, ker to pač ni vzajemno.

    +3 0
  • pavel / 23.07.2019. ob 14:17 +4 - 1

    ukinitev prostovoljnega zavarovanja je bila naloga prejšnje ministrice pa je zaradi svoje nesposobnosti zamočila---najebali bomo pa mi,,ona pa najbrž z lepo penzijo nekje uživa--samo vprašanje---kje naj vzamemo mi da bomo dali vam---hvala za pojasnilo,,,,ki ga najbrž ne bo

    +4 - 1
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin