Vzajemna občutno draži dopolnilno zavarovanje, Triglav in Adriatic (za zdaj) ne #video

Vzajemna je v letih od 2016 in 2018 v segmentu dopolnilnega zavarovanja ustvarila 11,3 milijona izgube. Foto: Tina Deu Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln je pojasnil, da zaradi visoke rasti stroškov v zdravstvu Vzajemna letos beleži nepričakovano visoke odhodke za zdravstvene storitve in zdravila, ki jih krije imetnikom dopolnilnega zavarovanja.

"Za letošnje leto smo v poslovnem načrtu v skladu z načrti in napovedmi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Ministrstva za zdravje načrtovali 5,5-odstotno povečanje povprečnih odhodkov za zdravila in zdravstvene storitve, vendar pa gibanja v prvi polovici leta in ocene do konca leta kažejo, da bo to povišanje na ravni 9 odstotkov," pravijo v zavarovalnici.

Posledično je imela zavarovalnica v prvih štirih mesecih v segmentu dopolnilnega zavarovanja dobra dva milijona evrov izgube.

Če zdaj ne bi zvišali premije, bi do konca leta dosegla devet milijonov evrov, kar pa bi - tako zavarovalnica - ogrozilo stabilnost financiranja zdravstva iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Da bi to preprečili, dražijo premijo na 35,67 evra oziroma 34,6 evra s triodstotnim popustom (ta velja za tiste, ki plačujejo celo leto in zdaj znaša 31,01 evra).

Tu omenimo, da kljub izgubam na segmentu dopolnilnega zavarovanja (11 milijonov evrov v letih od 2016 do 2018) Vzajemna skupno posluje pozitivno. Lani so imeli 313 milijonov evrov prihodkov in okrog 680 tisoč evrov čistega dobička.

Novice Vzajemna iskala milijonsko premoženje Marka Jakliča, našla je kombi

V zdravstvo občutno več denarja, česar pa bolnik ne občuti

Razlogi za povečane odhodke so, kot pravijo v Vzajemni:

• povečan obseg zdravstvenih storitev,
• višje cene zdravstvenih storitev in
• izvajanje programov za skrajševanje čakalnih dob, ki jih sofinancira dopolnilno zavarovanje.

A čeprav v zdravstvo dajemo občutno več denarja (letno dobi dobro milijardo evrov več kot desetletje nazaj), bolniki tega ne čutijo, menijo v Vzajemni.

"Žal se v času, ko bi to morali storiti, nihče v državi ni lotil izboljšanja organizacije in vzpostavitve reda in dobrega upravljanja v zdravstvu, ampak se je govorilo samo o denarju. Tako je politika prejšnje vlade zgolj prenašala breme svojih političnih obljub na zavarovance, ki danes za to plačujemo ceno," je Mikeln kritičen do dela vlade Mira Cerarja. Njegova ministrica Milojka Kolar Celarc je, spomnimo, poskušala dopolnilno zavarovanje ukiniti.

Mikeln napoveduje, da bodo okrepili pogovore s ključnimi akterji v zdravstvu o nujno potrebnih ukrepih za obvladovanje in stabilnost zdravstvenega sistema v prihodnjih letih.

Novice Zdravstveni mastodont, ki dobi vse več, a ima vedno premalo

Novice Odziv ZZZS na članek »Zdravstveni mastodont, ki dobi vse več, a ima vedno premalo«

Plačajo, a ne odločajo

Vzajemna ob tem opozarja na anomalije v slovenskem zdravstvenem sistemu, ki po njihovem mnenju zavarovalnici onemogočajo, da bi lahko vplivala na odhodke za zdravstvo:

• Zavarovalnice niso vključene v pogajanja o vsakoletnem splošnem dogovoru, s katerim skrbnik obveznega zavarovanja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in ministrstvo za zdravje opredelita obseg in cene storitev ter tudi plače v zdravstvu. Čeprav prispevajo pol milijarde evrov v skupni 3,6 milijarde evrov vreden proračun zdravstva, torej ne sodelujejo pri tem, kako bo denar razdeljen.

• Omenjeni splošni dogovor kot enega temeljnih dokumentov zdravstva podpisujejo sredi tekočega leta z veljavnostjo za nazaj, kasneje sledijo še aneksi, ki prav tako veljajo za nazaj. V Vzajemni menijo, da bi bilo bolj smiselno dolgoročneje načrtovati odhodke.

• Zavarovalnice nimajo pravice določati pogojev niti v primerih, kjer same krijejo na primer 90 odstotkov zdravstvene storitve (na primer nenujni reševalni prevozi). V Vzajemni menijo, da bi morali v takih primerih delež plačila zvišati na 100 odstotkov, obenem pa zavarovalnici omogoča, da sama izvaja pogajanja z dobavitelji in organizacijo.

• Vzajemna opozarja tudi na po njihovem nepotrebne stroške. Izpostavljajo plačevanje provizije izvajalcem za izdane račune in, tako pravijo, predrag sistem kartice zdravstvenega zavarovanja, za katerega so samo zavarovalnice ZZZS-ju v 20 letih od uvedbe plačale že preko 36 milijonov evrov.   

• ZZZS in ministrstvo predvsem od leta 2012 prenašata bremena na dopolnilno zavarovanje s povečevanjem deležem kritij, pravijo v Vzajemni. "Če je moral posameznik za zamenjavo kolenskega sklepa pred 31. 5. 2012 doplačati približno 390 evrov, je danes to doplačilo že preko 770 evrov, tako zaradi povečanja deleža doplačila s 5 na 10 odstotkov kot zaradi višjih cen. Pri možganski kapi s hudo diagnozo ali postopki je bilo prej doplačilo tisoč evrov, danes preko 1.330," pojasnjujejo.

Bosta sledila tudi Adriatic in Triglav?

Dopolnilno zavarovanje v Sloveniji ponujajo tri zavarovalnice, poleg Vzajemne še Adriatic Slovenica in Zavarovalnica Triglav. Ker so v zadnjih letih praviloma po dvigu cen v eni zavarovalnici sledili še v drugih dveh (glejte spodnji graf), smo tudi pri Adriaticu in Triglavu preverili, ali bodo dražili. Oboji pravijo, da za zdaj ne načrtujejo dviga cen.

V Triglavu pravijo, da bodo cene tudi v prihodnje prilagajali pričakovanim trendom gibanja stroškov zdravstvenih storitev, o morebitnih spremembah pa bodo zavarovance in javnost "pravočasno in na primeren način obvestili". Podatkov, ali letos v segmentu dopolnilnega zavarovanja poslujejo pozitivno, ne morejo razkriti.  

V Adriaticu pa priznavajo, da se stroški doplačil v zadnjih letih zvišujejo. "V tem trenutku ne načrtujemo povišanja premije, če pa se trendi povečevanja obsega doplačil iz prve polovice letošnjega leta ne bodo spremenili, bo korekcija premije potrebna. Trenutno pozorno spremljamo rezultate, datuma in obsega morebitne spremembe premije pa danes ne moremo napovedati."

Gibanje cen dopolnilnega zavarovanja treh zavarovalnic:

Levica piše zakon, ki bi ukinil dopolnilno zavarovanje

Če bo vlada podprla naš zakon, je ta podražitev morda zadnja, napoveduje Luka Mesec. Foto: STA , Po najavi Vzajemne so se oglasili v Levici, ki se že dolgo zavzema za ukinitev dopolnilnega zavarovanja.

"Nekontrolirani so predvsem njihovi lastni stroški," so se odzvali na navedbe Vzajemne o nekontrolirani rasti porabe za zdravstvo. "ZZZS, ki letno zbere skoraj 3 milijarde evrov za zdravstvo, za lastno administracijo porabi 1,2 do 1,6 odstotka tega denarja. Na drugi strani pa privatne zavarovalnice, ki letno zberejo okrog 500 milijonov evrov dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar 40 do 50 milijonov evrov oziroma med osem in 10 odstotkov porabijo zase!"

V Levici menijo, da je to anomalija, ki jo je treba odpraviti. Kot pravijo, v skladu z dogovorom z vlado pripravljajo zakon, ki bo ukinil dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Predstavili ga bodo v jeseni. 

Ekonomistka meni, da ukinitev ni realen ukrep

O možnosti ukinitve dopolnilnega zavarovanja smo pred meseci govorili z ekonomistko z ljubljanske ekonomske fakultete Petro Došenović Bonča, ki je dejala, da se ji zdi ta možnost nerealna. Pol milijarde evrov, ki jih zdaj zberemo prek treh zavarovalnic, bi morali potem dobiti drugje. 

"Običajno potem seveda govorimo o sredstvih iz proračuna, o povišanju prispevnih stopenj. Te možnosti se meni zdijo nerealne," je pojasnila Došenović Bonča.