Torek, 30. 7. 2024, 9.08
1 ura, 51 minut
Vlada se posipa s pepelom. Zavarovalnicam 33,5 milijona evrov nadomestila.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Prejšnji teden je vlada na ministrstvo za zdravje prerazporedila 33,5 milijona evrov za vračilo razlike med višino plačanih stroškov izvajalcem zdravstvenih storitev in prihodkov iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za leto 2023.
Potem ko je vlada zavarovalnicam Vzajemna, Triglav in Generali lani očitala pohlepnost, ko so hotele zvišati premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, jim bo zdraj država izplačala 33,5 milijona evrov nadomestila, ker jim je dvig premij prepovedala, poroča časopis Dnevnik.
Na ministrstvo za zdravje je vlada prerazporedila 33,5 milijona evrov sredstev splošne proračunske rezervacije, so sporočili po četrtkovi seji. Davkoplačevalski denar bo ministrstvo zdaj nakazalo zavarovalnicam Generali, Vzajemna in Triglav – kot nadomestilo za izgubljeni prihodek, ker jim je vlada omejila višino cen dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) trdi, da ne more shajati s predpisano premijo, ki jo zavarovalnica pobira od 1. januarja letos, ko je dopolnilno zdravstveno zavarovanje nadomestil obvezen prispevek za zdravstvo. Zato bo vlada 136-milijonski minus pokrila iz proračuna.
Vladna prepoved dviga premij le pesek v oči?
Zavarovalnice so spomladi lani napovedale dvig mesečne premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za okoli deset evrov na mesec. Kot argument je Slovensko zavarovalno združenje navajalo velik porast odhodkov javne zdravstvene blagajne od leta 2019, ko so se cene zadnjič dvignile.
V Dnevniku so povzeli mnenje stranke Levica, da je bila utemeljitev zavarovalnic, da je dvig premije nujen zaradi rasti življenjskih stroškov, le izgovor, namenjen ohranjanju rekordnih ravni dobičkov. Kot so še zapisali v izjavi, je vse, za kar gre zasebnim zavarovalnicam, večmilijonski dobiček, ki ponikne v žepih lastnikov, čeprav bi morali v javno blagajno. Prav tako je premier Golob zavrnil predlog Levice, da bi bila višina zavarovanja določena progresivno, torej odvisna od posameznikovih prihodkov.
Vlada je lani spomladi sprejela uredbo, s katero je določila najvišjo ceno premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki od 1. maja 2023 ni smela presegati 35,67 evra mesečno, in odločila še, da podražitve prispevka do februarja 2025 ne bo. Po besedah premierja Goloba naj bi bil to le prvi korak k preoblikovanju financiranja zdravstvene blagajne, da bo ta bolj socialno pravična.
ZZZS toži zaradi primanjkljaja
Skupščina ZZZS je nato lani napovedala primanjkljaj v višini 136 milijonov evrov zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek. Trdili so, da je premija podcenjena glede na obstoječo devetodstotno inflacijo v medicini. Premier Golob je tako oktobra lani napovedal, da bo primanjkljaj zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v letu 2024 pokril proračun.
Še pred koncem leta je vlada nato določila pravno podlago za možnost izplačila nadomestila škode zavarovalnicam za povrnitev škode, kar so utemeljili tudi s tem, da bodo zavarovalnice tako tudi v prihodnje izkazovale ustrezno višino kapitala v skladu z evropskimi predpisi in zakonom o zavarovalništvu, kot je poudaril minister Boštjančič.
ZZZS v letu 2024 načrtuje 621 milijonov evrov prihodkov iz naslova obveznega zdravstvenega prispevka, kar je 15 milijonov evrov manj od 636 milijonov evrov, kolikor je bilo pobranih premij v 2023.
Prejšnji teden pa je nato vlada na ministrstvo za zdravje prerazporedila 33,5 milijona evrov za vračilo razlike med višino plačanih stroškov izvajalcem zdravstvenih storitev in prihodkov iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za leto 2023. Na ta način bodo davkoplačevalci, zavarovanci, prek proračuna pokrili prikazani primanjkljaj zavarovalnic.
