Odziv ZZZS na članek »Zdravstveni mastodont, ki dobi vse več, a ima vedno premalo«

Članek z zgornjim naslovom poskuša prikazati aktualno poslovanje in sistemsko vlogo ZZZS, ki pa je po našem mnenju pomanjkljivo.

Po oceni ZZZS je potrebno v okviru zdravstvene reforme na novo opredeliti tudi pristojnost in status ZZZS, katerega nezadostne pristojnosti pri urejanju obveznega zdravstvenega zavarovanja in finančnem poslovanju ter neustrezna vloga pri pogajanjih za vrednost in obseg programov zdravstvenih storitev predstavljajo pomembna sistemska tveganja zaradi katerih je ZZZS v obdobjih 2000-2004 in 2009-2013 izkazoval primanjkljaj prihodkov nad odhodki.

ZZZS ima danes zaradi veljavne zakonodaje izjemno omejeno poslovno avtonomijo, ki mu onemogoča biti bolj učinkovit naročnik in kupec zdravstvenih storitev. Konkretno to pomeni, da je ZZZS izločen iz pogajanj o plačah zdravstvenih delavcev, kar pomeni, da 60% cene (tolikšen delež namreč predstavljajo plače v kalkulaciji cen zdravstvenih storitev) določijo vlada in sindikati v javnem sektorju v pogajanjih, iz katerih je ZZZS izločen (nima statusa partnerja, čeprav plačuje!). Tako je bil na primer spomladi 2008 izpogajan nerazumno visok (30%) dvig plač in drugih stroškov dela v zdravstvu, ki je zato že takoj naslednje leto povzročil primanjkljaj prihodkov nad odhodki ZZZS v višini 75,5 milijonov evrov kljub pravočasnim, tudi javnim opozorilom plačnika (ZZZS).

O ostalih 40% cene (materialni stroški, amortizacija…) se enakovredno pogaja 8 partnerjev v zdravstvu (tudi ZZZS) v okviru vsakoletnega dogovora in ker se praviloma ne uskladijo, o vrednosti in obsegu programov zdravstvenih storitev arbitrarno odloči vlada praviloma na predlog ministrstva za zdravje.

Nadalje sta vlada in ministrstvo za zdravje pri določanju oz. pri pogajanjih za cene zdravstvenih storitev v sistemskem konfliktu interesov, saj morata po eni strani zagovarjati interese državljanov (zavarovancev) po čim večjem obsegu storitev za čim nižje stroške zlasti zaradi omejenih javnih sredstev, po drugi strani pa zagovarjata tudi interese izvajalcev zdravstvenih storitev, katerih lastnik je država (bolnišnice), po čim višjih cenah oziroma kritju vseh nastalih stroškov.

V tem kontekstu velja omeniti tudi odsotnost vsakoletne obveze bolnišnic, da bi ZZZS-ju posredovale podatke o stroških oz. t.i. lastnih (proizvodnih) cenah akutnih bolnišničnih obravnav in da bi temu ustrezno realneje ovrednotil opravljeno delo v bolnišnicah.

Torej se ZZZS tudi pri financiranju bolnišnic (akutnih bolnišničnih obravnav) sooča z neustrezno sistemsko vlogo, ki jo bo potrebno preseči v novem Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Z zakonom bo namreč potrebno zagotoviti ZZZS večjo poslovno avtonomijo, zlasti večjo vlogo kot aktivnega kupca zdravstvenih storitev, ki bo strokovno opredelil kalkulacije cen zdravstvenih storitev, zakupil programe zdravstvenih storitev glede na dejanske potrebe bolnikov ter uvajal sodobne obračunske modele za plačilo zdravstvenih storitev.

Istočasno pa je potrebno z novo zdravstveno zakonodajo zagotoviti, da bodo izvajalci zdravstvenih storitev sistematično posodabljali in objavljali strokovne smernice in klinične poti za kakovostno in varno obravnavo pacientov. S tem se namreč standardizirajo procesi zdravljenja, kar je pogoj za  kalkulacijo cen akutnih bolnišničnih obravnav.

Izvajalce je torej potrebno po naši oceni zavezati, da ZZZS-ju redno in na predpisan način (po načelih stroškovnega računovodstva: po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih) posredujejo vse podatke o stroških posameznih zdravstvenih storitev, ki služijo kot podlaga za izračun kalkulacije cen in razvoj obračunskih modelov. S takšnim pristopom bomo bolje zadostili pričakovanjem po ekonomsko upravičenih, kakovostnih in dostopnih zdravstvenih storitvah. Te podatke pa je potrebno povezati s stroškovno analizo in bilancami izvajalcev.

V članku z zgornjim naslovom se poskuša prikazati, da »ZZZS vse več porabi zase«, pri tem pa ni predstavljena nobena primerjava in pojasnilo, kaj so še dopustni stroški delovanja strokovne službe ZZZS. Zato pojasnjujemo, da je imel ZZZS na dan 31.12.2016 76 manj redno zaposlenih delavcev (za 8,9% manj) v primerjavi s stanjem na dan 31.12.2006 kljub prevzemanju vedno novih nalog.

Število delavcev ZZZS je bilo lani tudi za 4 manjše od kadrovskega načrta, ki ga je odobrila Vlada. V kolikor pa bi število delavcev ZZZS ostalo na ravni iz leta 2006, pa bi bili odhodki za delovanje strokovne službe ZZZS v lanskem letu višji za približno 2 milijona evrov.

V zvezi s tem še pojasnjujemo, da je delež sredstev, ki jih ZZZS porabi za svoje poslovanje v strukturi vseh svojih odhodkov, med najnižjimi med evropsko primerljivimi bolniškimi blagajnami in je znašal v letu 2016 le 1,7% vseh odhodkov ZZZS in v zadnjih letih stagnira, saj je znašal ta delež še v letu 2006 2,4%.

Primerjava s sorodnimi organizacijami npr. v Nemčiji kaže, da le-te porabijo tudi do 3-krat večji delež teh sredstev! Po naši oceni to ne predstavlja primerjalne prednosti temveč dokazuje zaskrbljujoč trend, ki v zadnjih 10 letih vodi v vedno večjo kadrovsko in tudi finančno podhranjenost strokovne službe ZZZS.

V tem kontekstu so pomenljivi tudi podatki o obratovalnih stroških za poslovanje 3 zasebnih zavarovalnic, ki v Sloveniji izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki zavarovanim osebam krije razliko do cene zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti. Ti stroški so bili namreč v letu 2016 za 20 milijonov evrov večji od odhodkov za delovanje službe ZZZS.

Damjan Kos, Sektor za informiranje in odnose z javnostmi ZZZS

Izjava je objavljena v obliki, kot smo jo prejeli, brez lektorskih posegov.