Sreda, 29. 10. 2025, 7.50
2 uri, 17 minut
DS napoveduje odložilni veto na zakon o psihoterapevtski dejavnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Ključnega pomena za tiste, ki so jim storitve psihoterapije dejansko namenjene, bi bila ureditev področja psihoterapije na način, da ne bi prihajalo do neprimernega izenačevanja, mešanja pojmov svetovanja, psihoterapije in zdravljenja duševnih bolezni, so še zapisali vlagatelji odložilnega veta.
Državni svet bo na današnji izredni seji med drugim odločal tudi o predlogu odložilnega veta na zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki ga je vložila interesna skupina negospodarskih dejavnosti. Veto predlagajo zaradi velikega števila pripomb zdravstvene stroke glede ustreznosti vključitve področja psihoterapije v zdravstveni sistem.
Interesna skupina negospodarskih dejavnosti je v torek v DS vložila predlog odložilnega veta na zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki ga je državni zbor sprejel prejšnji teden. Pri vložitvi predloga so sledili pripombam na zakon, ki jih je podala zdravstvena stroka, predvsem glede ustreznosti vključitve psihoterapije v zdravstveni sistem, so zapisali v utemeljitvi.
Po njihovih navedbah zakon ne vzpostavlja jasne razmejitve med svetovanjem v stiskah, ki po vsebini spada v okvir socialnega varstva, in psihoterapijo kot metodo zdravljenja duševnih motenj, ki spada v zdravstvo. Na vzpostavitev jasne ločnice kot temelja varnega sistema pomoči ljudem stroka na področju duševnega zdravja opozarja že dlje časa, z novim zakon pa se to ne bo doseglo. Uvedel se bo namreč vzporedni zdravstveni sistem, ki bo veljal le za področje psihoterapije, pri čemer je zakonska ureditev precej ohlapna in v delih kontradiktorna, so še zapisali.
Zakonu očitajo prenizke kriterije z vidika znanj in kompetenc
Poleg tega so pri interesni skupini navedli opozorila zdravstvene stroke, da nov zakon vodi tudi do zniževanja meril strokovne usposobljenosti, kar predstavlja neposredno tveganje za zdravje posameznika in resno strokovno nazadovanje zdravstvenega sistema. "Tudi po nekaterih dopolnitvah v okviru zakonodajnega postopka zakon še vedno določa prenizke kriterije z vidika zahtevanih znanj in kompetenc psihoterapevtov ter v bistveni meri posega v standarde zdravljenja s psihološkimi terapijami posameznikov s težavami v duševnem zdravju," so poudarili.
Ključnega pomena za tiste, ki so jim storitve psihoterapije dejansko namenjene, bi bila ureditev področja psihoterapije na način, da ne bi prihajalo do neprimernega izenačevanja, mešanja pojmov svetovanja, psihoterapije in zdravljenja duševnih bolezni, so še zapisali. Namesto uvajanja novega poklica v zdravstvo bi bilo po njihovem mnenju torej smiselno razmisliti o zagotovitvi brezplačne pomoči v okviru socialnega varstva.
Državni svet bo danes na pobudo predsednika DS Marka Lotriča sicer obravnaval tudi pobudo glede nujnosti sistemskega odziva države na zaostrene varnostne in socialne razmere v jugovzhodni Sloveniji.
