Poslanci sprejeli zakon o psihoterapevtski dejavnosti

Zakon o psihoterapevtski dejavnosti ureja področje izvajanja psihoterapije v Sloveniji, ki je bilo v Sloveniji predolgo neurejeno, je v sredo na seji DZ dejal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež. Poudaril je, da lahko danes psihoterapijo izvaja vsakdo brez ustrezne izobrazbe in brez ustreznega nadzora, kar predstavlja resno tveganje za duševno zdravje uporabnikov.

Na podlagi zakona bo ustanovljena zbornica psihoterapevtov, ki bo izvajala določena javna pooblastila. Vodila bo register psihoterapevtov, njena pristojnost pa bo tudi podeljevanje, podaljševanje in odvzem licenc psihoterapevtov in izvajanje strokovnih nadzorov s svetovanjem v skladu z zakonom. Članstvo v njej bo obvezno, je ob predstavitvi zakona po potrditvi na vladi pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Za pridobitev licence so določeni pogoji strokovne usposobljenosti, do katere psihoterapevt lahko pride tako akademsko kot neakademsko. Kandidati morajo imeti 650 ur izvajanja vrste psihoterapevtske obravnave, predvideno pa je tudi srečanje s supervizorjem, usposabljanje na področju duševnega zdravja in drugih sorodnih področij, nadalje zaključna preverjanja in strokovni izpit na ministrstvu za zdravje, je naštela ministrica.

V Svobodi so v sredo v predstavitvi stališč poslanskih skupin poudarili, da zakon prinaša možnost preventive, saj osebam, ki se spopadajo s čustvenimi in duševnimi stiskami omogočil pogovor s strokovno usposobljenim kadrom. Poudarili so tudi, da gre za neurejeno področje, ki ga je treba urediti in izboljšati.

Karmen Furman (SDS) je pred glasovanjem pojasnila, da v SDS v glasovanju tudi danes ne bodo sodelovali. Predlog zakona v sistemsko neurejeno področje po njenem mnenju vnaša še večjo zmedo.

Poslanci so glasovali in sprejeli tudi štiri dopolnila, med drugim dopolnilo, s katerim zaradi varovanja javnega interesa in večje dostopnosti izobraževalnih programov prvih pet let omogoča pridobitev akreditacije le študijskim programom javnih univerz, ki so ga predlagale poslanske skupine Svoboda, Levica in SD. V obrazložitvi so zapisali, da zaradi slabo razvitega stanja na področju psihoterapije v javnem izobraževalnem sistemu izkazano tveganje pretirane privatizacije izobraževanja na tem področju.

Potrdili so tudi dopolnilo, s katerim so določili, da psihoterapevt oziroma kandidat za svoje delo prevzema etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost. Kot so pojasnili v obrazložitvi, se z določbo zagotavlja, da so psihoterapevti podvrženi enakim standardom odgovornosti kot zdravstveni delavci v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti.

Z dopolnilom so prav tako črtali besedilo, da skupščina Zbornice psihoterapevtov Slovenije oblikuje priporočene cenovne okvire posameznih storitev. Sprejeli so tudi eno redakcijsko dopolnilo.

Zakon so podprli skoraj vsi poslanci Svobode in polovica poslancev NSi, vzdržala pa se je večina poslancev SD in Levice. V poslanski skupini SDS prisotnosti niso prijavili.

DZ po vetu DS znova sprejel novelo zakona o vrtcih

DZ je danes po vetu državnega sveta znova potrdil novelo zakona o vrtcih, ki ukinja fleksibilni normativ števila otrok v vrtčevskih oddelkih in spreminja financiranje zasebnih vrtcev. Za novelo zakona je glasovalo 46 poslancev, proti pa 29. Za ponovno potrditev novele je moralo zanjo glasovati najmanj 46 poslancev.

DS je odložilni veto na novelo zakona izglasoval 9. oktobra na predlog predstavnikov lokalnih interesov. Nasprotniki novele so kritični predvsem do ukinitve fleksibilnega normativa o številu otrok v vrtčevskih oddelkih, ki po mnenju predlagateljev veta pomeni neposreden poseg v avtonomijo lokalne samouprave. Posvarili so predvsem pred posledicami načrtovane ukinitve fleksibilnega normativa, po kateri od septembra 2030 občine ne bodo mogle več povečati števila otrok v posameznem oddelku za dva, kot to lahko storijo zdaj.

Prav tako novela po njihovi oceni ne upošteva opozoril občin glede ureditve financiranja zasebnih vrtcev. Pobudniki veta se pridružujejo stališču občin, da je dolgoročna rešitev na področju predšolske vzgoje mogoča le, če država prevzame svoj del odgovornosti in zagotovi zadostna sredstva.

Vlada je DZ predlagala, da ob vnovičnem odločanju novelo podpre. Po njeni oceni je še posebej pomembno, da so pogoji za delovanje vrtcev izpolnjeni na najvišji ravni. Pri tem je ključni pogoj število otrok v oddelku, je poudarila. Novela zato kot eno od najpomembnejših sprememb s 1. septembrom 2030 prinaša ukinitev možnosti, da občine začasno povečajo število otrok v oddelkih za dva. S tem želi vzpostaviti pogoje za dosledno uveljavitev normativov, na katerih temelji kurikulum za vrtce.

Pri sofinanciranju zasebnih vrtcev pa novela določa, da občina ne bo podelila koncesije, če se število otrok na njenem območju zmanjšuje. Sicer pa jo bo lahko podelila za najmanj sedem in največ 15 let. Do sredstev iz občinskega proračuna bodo v višini 85 odstotkov cene programa za posameznega otroka upravičeni tudi zasebni vrtci, ki izvajajo programe po posebnih pedagoških načelih, in vrtci, ki bodo imeli na dan uveljavitve novele vsaj štiri oddelke.

Prav tako bodo do sofinanciranja upravičeni zasebni vrtci s programi, ki bodo pridobili pozitivno mnenje strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Ti morajo zagotavljati bistveno različnost vsebine in izvedbe glede na javno veljavni program. Občina se lahko odloči, da jim sredstev ne dodeli, če je v javnih vrtcih za obdobje petih let dovolj prostora.

DZ je novelo zakona sprejel 6. oktobra. Takrat je zanjo glasovalo 45 poslancev, proti pa jih je bilo 30.

Po vetu ponovno potrdil novelo zakona o splošnem upravnem postopku

DZ je po vetu državnega sveta z 49 glasovi za in 26 proti ponovno potrdil novelo zakona o splošnem upravnem postopku. Novela med drugim skrajšuje rok za vročitev pošiljk, širi digitalizacijo postopkov, možnosti za elektronsko vročanje ter avtomatizacijo določenih procesov.

Državni svetniki, ki so 1. oktobra vložili veto, so ocenili, da novela znižuje standarde pravne varnosti za posameznike, vključene v upravne postopke. Najresnejši poseg v ustavna procesna jamstva so po njihovi oceni spremembe pri vročanju pošiljk. Novela namreč bistveno skrajšuje rok za nastanek fikcije vročitve, in sicer s 15 dni na sedem dni od odpreme dokumenta oz. od takrat, ko je bil dokument puščen v predalčniku.

Poslanka SD Meira Hot je v obrazložitvi glasu pred glasovanjem dejala, da se z uvedbo osebne vročitve bistveno povečuje tveganje, da bo posameznik zamudil rok za pritožbo ali drugo pravno sredstvo, s tem pa izgubil možnost učinkovitega sodnega varstva. "Zelo nevarno je namreč na osnovi učinkovitosti postopka rušiti osnovne človekove pravice oziroma z ustavo zagotovljene pravice," je povedala. Napovedala je, da bodo po uveljavitvi danes sprejete novele pripravili nov predlog novele.

Sprejeti zakon tudi predvideva, da se bo za vse pravne osebe, denimo gospodarske družbe, samostojne podjetnike, društva in politične stranke, uvedlo obvezno elektronsko vročanje. Vsaka pravna oseba bo zato morala imeti varni elektronski predal. Tistim, ki ga same ne bodo odprle, ga bo brezplačno zagotovila država v enem letu od uveljavitve zakona. Tudi pravne osebe pa bodo vloge še vedno lahko vlagale tudi v fizični obliki.

Ministrstvo za javno upravo zagotavlja, da se s predlaganimi rešitvami pravna varnost državljanov ne bo poslabšala, želijo pa optimizirati postopke. Temu cilju po njihovih navedbah sledijo tudi spremembe pri vročanju odločb.

Poudarili so tudi, da rok za pritožbo podaljšuje s 15 na 21 dni ter da se zato za stranke, ki se s prejeto odločitvijo ne strinjajo, skupni čas za vročitev in pripravo ter vložitev pritožbe bistveno ne spreminja. Po novem bi bil 28, zdaj pa je 30 dni.

Vnovič potrdili tudi novelo zakona o organiziranosti in delu v policiji

DZ je po vetu državnega sveta s 47 glasovi za in 25 proti vnovič sprejel novelo zakona o organiziranosti in delu v policiji. Za novelo, ki med drugim uvaja štipendije za policiste in med naloge Generalne policijske uprave uvršča izvajanje nalog prevoznika helikopterske nujne medicinske pomoči, so glasovali v koaliciji. Proti so bili v SDS in NSi.

Državni svetniki so med razlogi za odložilni veto, ki so ga izglasovali 28. septembra, navedli ravno določbo, ki med naloge Generalne policijske uprave uvršča izvajanje nalog prevoznika helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP). Menijo, da spada na področje javnega zdravstva, policija pa je organ organizirane državne prisile, katerega temeljna naloga je zagotavljanje javnega reda in miru.

Vlada se z očitki ne strinja. Zagotovili so, da organizacija in pogoji HNMP ostajajo v pristojnosti ministrstva za zdravje, kar pomeni, da ne gre za težnjo, da bi se medicinska pomoč podrejala policijski zakonodaji. Določili so zgolj organizacijsko enoto v policiji, ki bo HNMP izvajala.

Svetnike moti tudi obvezno triletno preverjanje strokovnega znanja policistov, ki imajo pravico izvajati policijska pooblastila. Novela namreč določa, da generalni direktor policije policistu odvzame pravico izvajati pooblastila tudi v primeru, če se iz neupravičenih razlogov ne udeleži preverjanja znanja ali če ga trikrat zaporedoma ne opravi.

Novela uvaja še štipendije za delo v policiji ter komandirje policijskih postaj namesto zdajšnjih načelnikov.

Ponovno potrdili tudi novelo zakona o gozdovih

DZ je s 56 glasovi za in 21 glasovi proti po vetu državnega sveta ponovno potrdil novelo zakona o gozdovih, ki prinaša spremembe v sestavi sveta Zavoda za gozdove Slovenije, opredeljuje pridobivanje sečnih ostankov in trajna skladišča, uvaja nacionalno gozdno inventuro, preureja področje prepovedi vožnje v gozdu in zvišuje globe.

Med osrednjimi pomisleki državnega sveta je bilo uvajanje sankcij zoper izvajanje ali dopuščanje spravila lesa brez odločbe ali v nasprotju z njo. Medtem ko veljavna zakonska ureditev sankcionira predvsem sečnjo brez odločbe, bo zdaj sankcionirano tudi spravilo lesa, če se ne bodo upoštevali usmeritve in pogoji za sečnjo in spravilo lesa, določeni v odločbi.

"Gre za bistveno širitev sankcioniranja, saj spravilo lesa iz lastnega gozda predstavlja temeljno izvrševanje lastninske pravice," je v torek v DZ dejal državni svetnik Branko Tomažič. V praksi bo to po njegovih besedah pomenilo, da se lahko z odločbo predpiše spravilo lesa z določeno tehnologijo, ki je lahko neustrezna ali povzroča nesorazmerno visoke stroške lastnikom. Pri tem so globe postavljene v razponu od 3.750 do 75 tisoč evrov, je dejal.

Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Ervin Kosi pa je zatrdil, da ključni razlog za poseg v zakon niso kazenske določbe, temveč nujne sistemske spremembe, ki sledijo ureditvam v primerljivih državah v zahodni in srednji Evropi. Kot je poudaril, je bil zakon pred prvo obravnavo v DZ usklajen z gozdarsko stroko in nevladnimi organizacijami s področja gozdarstva, med katerimi je posebej izpostavil Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije.

"Spremembe so izjemno pomembne, da bo slovensko gozdarstvo sledilo spremembam v naravi in družbi. Pomembne so tudi zato, da se bo slovensko gozdarstvo razvijalo v smeri, kot se razvija v primerljivih evropskih državah," je podčrtal Kosi.

Novelo so v koaliciji podprli v Svobodi in SD, ne pa tudi v Levici, kjer so sicer imeli drugačne pomisleke kot državni svet. Kot je v torek ocenila Tatjana Greif, zakonski akt družbena razmerja spreminja na način, "da počasi in vztrajno drsimo nazaj v srednji vek, v fevdalizem". Med drugim revnim, ki v gozdu nabirajo sečne ostanke, za to nalaga pridobitev pisnega soglasja lastnika gozda, je bila kritična. V SDS so spremembam nasprotovali, so pa svoje glasove zanje prispevali v NSi.