SiolNET. Novice Slovenija
7,23

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zdravstveni mastodont, ki dobi vse več, a ima vedno premalo

7,23

termometer

ZZZS. Kartica zavarovanja.
Foto: Klemen Korenjak

Zavod za zdravstveno zavarovanje je skrbnik zdravstvene blagajne, ki letno upravlja poltretjo milijardo evrov, kar je več kot šest odstotkov slovenskega BDP. Letos se prilivi povečujejo za 80 milijonov evrov, a za zdravstvene storitve in posledično krajše čakalne vrste bo šlo le malo tega denarja. Med drugim ZZZS vse več porabi zase.

Analizirali smo finančni načrt ZZZS za leto 2017 in iskali odgovore na vprašanja.
- Kdo financira zdravstveno blagajno in na kom sloni večje breme?
- Kam gre denar, koliko se ga nameni za obiske v ambulanti, preiskave, operativne posege, zdravila in za nakupe medicinskih pripomočkov?
- Se bodo večji prilivi v zdravstveno blagajno odrazili v večjem obsegu pravic?
- Ali pomanjkanje denarja občutijo tudi na ZZZS?


Preberite še:

Reforma: za zdravje nam bodo trgali od neto plač

(kolumna) Socialistično planiranje zdravstvenega sistema


Denarja ima vse več, a je ZZZS v rdečem

Prispevke za zdravstveno zavarovanje po podatkih ZZZS iz leta 2015 plačuje več kot 1,5 milijona Slovencev.

Od tega:
- več kot 730 tisoč zaposlenih plačuje v povprečju 203 evre na mesec (kot je mogoče razbrati iz spodnjega grafa, se je znesek v desetih letih dvignil za 40 odstotkov), vsega skupaj blizu 1,8 milijarde evrov na leto,
- okoli 71 tisoč samostojnih podjetnikov plačuje po 137 evrov, torej 116 milijonov evrov,
- ZPIZ v imenu 547 tisoč upokojencev plačuje po 56 evrov oziroma 370 milijonov evrov,
- preostanek denarja v zdravstveno blagajno zagotovijo kmetje, brezposelni in drugi.

Kljub temu da se prihodki povečujejo, pa ZZZS redno posluje s primanjkljajem ali manjšim presežkom (ta je bil opaznejši le leta 2012, ko je znašal 15 milijonov evrov).

 

Slabi načrtovalci ...

ZZZS bi moral, da se izogne nadaljnjim primanjkljajem, vztrajati pri trdih proračunskih omejitvah, meni ekonomistka Petra Došenovič Bonča. "Veljati bi moralo preprosto pravilo, da izdatki za zdravstvene storitve ne morejo presegati zbranega denarja." ZZZS bi moral, da se izogne nadaljnjim primanjkljajem, vztrajati pri trdih proračunskih omejitvah, meni ekonomistka Petra Došenovič Bonča. "Veljati bi moralo preprosto pravilo, da izdatki za zdravstvene storitve ne morejo presegati zbranega denarja." Foto: Ekonomska fakulteta Ekonomistka z ljubljanske ekonomske fakultete Petra Došenovič Bonča opozarja, da vzrokov za primanjkljaje v zadnjih letih ne gre iskati v upadu gospodarske aktivnosti in s tem težav na prihodkovni strani. Problem je na odhodkovni strani, meni. 

Sistem je namreč narejen tako, da se količine zdravstvenih storitev, ki jih zavod financira, določajo netržno. Po pogajanjih, v katerih poleg ZZZS sodelujejo zdravstveno ministrstvo in druge zdravstvene cehovske organizacije, podpišejo tako imenovani splošni dogovor, v katerem določijo obseg in vrednosti zdravstvenih programov, ki ga bo ZZZS financiral. Na podlagi tega ZZZS nato podpiše pogodbe z zasebnimi in javnimi izvajalci. Če se povpraševanje med letom poveča, mora ZZZS, ki ne sme imeti primanjkljaja ali presežka, ali spremeniti cene, tako da ostane v okviru razpoložljivih sredstev in v vnaprej določenem obsegu storitev, ali odlagati plačila izvajalcem, dokler denar ni na voljo.

Zaradi netržnega določanja izdatkov bi moral imeti ZZZS vsako leto izravnano bilanco, meni Došenovič-Bončeva. Primanjkljaje pa po njenem mnenju beleži po eni strani zaradi naraščajočega povpraševanja po zdravstvenih storitvah (med drugim zaradi staranja prebivalstva) in po drugi, ker nima ustreznih vzvodov, da košarico storitev po obsegu in strukturi omeji na znesek, ki ga letno zbere s prispevki. To bi po njenem lahko naredili na primer s spodbudami, ki bi omejile povpraševanje, in predvsem z bolj jasno definirano košarico pravic.

"Vztrajanje pri napačnem razumevanju pojma univerzalne košarice pravic ohranja tako imenovane mehke proračunske omejitve ZZZS, še pomembneje pa je, da ustvarja predolge čakalne dobe ter prepočasno uvajanje inovacij in novih tehnologij v javno financiranje," meni.​

... in slabi pogajalci

Vključitev dopolnilnih zdravstvenih zavarovalnic v pogajanja z izvajalci, ki jih danes izvaja le ZZZS, bi okrepila moč plačnika zdravstvenih storitev in prisilila izvajalce v bolj racionalno delo, meni ekonomist Sašo Polanec. Vključitev dopolnilnih zdravstvenih zavarovalnic v pogajanja z izvajalci, ki jih danes izvaja le ZZZS, bi okrepila moč plačnika zdravstvenih storitev in prisilila izvajalce v bolj racionalno delo, meni ekonomist Sašo Polanec. Foto: STA Ekonomist Sašo Polanec, prav tako z ljubljanske ekonomske fakultete, se strinja, da je zdravstveni sistem potreben sprememb. V trenutni ureditvi, kjer plačniki obveznega zavarovanja nimajo omejitev pri dostopu do zdravstvenih storitev, so čakalne vrste edini način, kako uravnavati ponudbo in povpraševanje. "Če cena ni tista, ki uravnava, so to količine," pravi.

Opozarja še, da je ZZZS zelo neučinkovit pogajalec in s tem nesmotrno razporeja denar zdravstvene blagajne. "Pogajanja z izvajalci o tem, koliko storitev bodo financirali, se dogajajo preveč ad hoc in brez ekonomske podlage. Pred leti smo za zavarovalnico Vzajemna naredili študijo, ki je potrdila, da ima ZZZS pri tem zelo omejen interes in bi bilo smiselno večjo moč dodeliti dopolnilnim zavarovalnicam, ki pa imajo ekonomski interes," meni Polanec.

"Prav bi bilo, da bi se ZZZS, ko bi imel na primer na voljo dodatnih 10 milijonov evrov, pogajal z izvajalci in stremel k temu, da denar dodeli tistemu, ki bo ob enaki kakovosti zagotovil več storitev. Izvajalec, torej bolnišnica, pa bi se nato v okviru tega naprej pogajal z zaposlenimi in dobavitelji," še pojasnjuje sogovornik.

V zdravstveno blagajno naj bi se prihodnje leto natekla poltretja milijarda evrov, kar četrt milijarde več kot leta 2012. V zdravstveno blagajno naj bi se prihodnje leto natekla poltretja milijarda evrov, kar četrt milijarde več kot leta 2012. Foto: STA

Četrt milijarde več kot leta 2012

V zdravstveno blagajno se bo v letošnjem letu predvidoma steklo za okoli 2,55 milijarde evrov. Velika večina tega so prispevki za socialno varnost, ki jih plačujejo zaposleni in delodajalci, vse bolj pa tudi samozaposleni.

V primerjavi z lanskim letom naj bi se prihodki ZZZS povečali za nekaj več kot tri odstotke oziroma za dobrih 80 milijonov evrov. V primerjavi z letom 2012 pa bo v zdravstveni blagajni za kar četrt milijarde evrov več denarja.

Tako visoka rast prihodkov je predvsem posledica okrevanja slovenskega gospodarstva, zaradi česar se povečujejo prilivi od plačanih prispevkov. Lani je število brezposelnih po šestih letih spet upadlo pod 100 tisoč, letos naj bi se po podatkih vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) dodatno zmanjšalo. Pričakujejo tudi rast mase plač, kar spet pomeni več prispevkov.

Bolniške odsotnosti vse večje breme

Opazno povečani prilivi v zdravstveno blagajno se bodo kljub temu le deloma odrazili v večji kakovosti zdravstvenih storitev. Velik del svežega denarja bodo namreč v ZZZS porabili za boleznine oziroma izplačila nadomestil za odsotnost od dela.

V letošnjem letu naj bi za nadomestila porabili več kot 311 milijonov evrov, kar je deset odstotkov več kot lani in pomeni več kot desetino letnega proračuna zdravstvene blagajne. Največ izgubljenih delovnih dni in odhodkov za nadomestila je zaradi bolezni in poškodb zunaj dela. Gre za kar 4,34 milijona dni, ki stanejo več kot 240 milijonov evrov.

Med glavnimi razlogi za rast obsega nadomestil je tudi večja obolevnost. O tem, kako se povečuje njihovo breme, dokazuje podatek, da je ZZZS leta 2014 za bolniška nadomestila namenil okoli 223 milijonov evrov, letos pa naj bi bili izdatki za skoraj polovico višji.

V načrtovanih odhodkih za letošnje leto je med drugim vključeno tudi:

  • 10,8 milijona evrov dodatnih sredstev za skrajševanje čakalnih dob in
  • 1,5 milijona evrov več za presejalni program za raka dojk Dora.

ZZZS je leta 2014 za bolniška nadomestila namenil okoli 223 milijonov evrov, letos pa naj bi bili izdatki za skoraj polovico višji (okrog 311 milijonov evrov). ZZZS je leta 2014 za bolniška nadomestila namenil okoli 223 milijonov evrov, letos pa naj bi bili izdatki za skoraj polovico višji (okrog 311 milijonov evrov). Foto: Thinkstock

Povzetek finančnega načrta ZZZS za leto 2017

Obseg prihodkov in odhodkov naj bi znašal nekaj več kot 2,6 milijarde evrov. V primerjavi z letom pred tem se bodo povečali za okoli 80 milijonov evrov.

PRIHODKI

  • 71 milijonov evrov več denarja od prispevkov zaradi povečanja zaposlenosti oziroma rasti mase plač in
  • sedem milijonov evrov več denarja od ZPIZ za zavarovanje upokojencev.

ODHODKI

  • 36 milijonov evrov več za bolniška nadomestila,
  • 21 milijonov evrov več denarja za bolnišnice in druge ustanove, od tega polovica za plače zaposlenih,
  • sedem milijonov evrov več za zdravila in delo lekarn,
  • osem milijonov evrov več za koncesionarje,
  • dva milijona evrov več za stroške zaposlenih in materialne stroške ZZZS.

Kam gre denar

Od skupnega denarja, ki ga zberemo s prispevki za zdravstvo, gresta sicer več kot dve tretjini za plačilo zdravstvenih storitev, torej za osnovno zdravstveno varstvo, specialistično ambulantno in bolnišnično zdravljenje ter delovanje socialnih zavodov.

Iz finančnega načrta ZZZS je razvidno, da gre:

  • 911 milijonov evrov ali 35 odstotkov vsega denarja v zdravstveni blagajni za plače in prispevke zaposlenih v javnem zdravstvu,
  • 631 milijonov evrov ali 24 odstotkov denarja gre za plačilo blaga in storitev v javnem zdravstvu,
  • 309 milijonov evrov ali 12 odstotkov denarja gre za zdravila in delo lekarn,
  • 239 milijonov evrov ali devet odstotkov denarja gre za plačilo drugih izvajalcev javnih služb, ki niso proračunski uporabniki (koncesionarjev), in
  • 48 milijonov evrov za zdravljenje v tujini in za mednarodna zavarovanja.

V finančnem načrtu ZZZS za letošnje leto ni predvideno podaljšanje začasnega povečanja cen zdravstvenih storitev, ki je veljalo od začetka junija do konca decembra 2016.

 

Odsotnost meritev

Zdravstvo pa že leta spremljajo očitki o nesmotrni porabi denarja in neučinkoviti organizaciji. Polanec največjo težavo slovenskega zdravstva vidi v pomanjkanju informatizacije in merjenja učinkovitosti.

"Kot prvi korak bi morali analizirati, kje so mogoči prihranki, in na podlagi tega presoditi, kako reorganizirati zdravstvo. Verjetno bi se pokazalo lepo število delov, ki ne dosegajo minimalne kvote storitev in zato nima ekonomskega smisla, da jih obdržimo. Mislim, da je to nasploh velika težava javnega sektorja, tudi zunaj zdravstva. Tudi tako je javni sektor v Sloveniji nekako privilegiran."

 

Ljubljanskemu UKC daleč največ denarja

Pri analizi financiranja zdravstvene blagajne in porabe zbranega denarja pa je pomembno vprašanje, kje konča okoli milijarda evrov, kolikor klinična centra v Ljubljani in Mariboru, bolnišnice in zdravstveni domovi po Sloveniji ter drugi javni zavodi vsako leto namenijo nakupom medicinske opreme in pripomočkov, zdravil ter plačilu storitev.

Največja prejemnika sredstev sta bila UKC Ljubljana in UKC Maribor, ki sta za izvajanje zdravstvene dejavnosti v lanskem letu dobila 405 oziroma 142 milijonov evrov. Če k temu prištejemo še financiranje specializacij, sekundarijev in pripravnikov ter druge prihodke, njuna letna proračuna znašata 452 oziroma 170 milijonov evrov.

Na seznamu prejemnikov sredstev ZZZS jima sledijo Onkološki inštitut (78 milijonov evrov), splošne bolnišnice Celje (77 milijonov evrov), Novo mesto (44,5 milijona evrov), Murska Sobota (38,5 milijona evrov), Nova Gorica (37 milijonov evrov), Slovenj Gradec (34 milijonov evrov), Izola (33 milijonov evrov) in Jesenice (28 milijonov evrov), Psihiatrična klinika v Ljubljani (23 milijonov evrov), bolnišnica Ptuj (20,4 milijona evrov) in bolnišnica Valdoltra (20 milijonov evrov).

Glavnina veledrogeristom in dobaviteljem medicinskih pripomočkov

Večina denarja pristane v rokah nekaj deset podjetij. Največ dobijo veledrogeristi, ki so glavni oskrbovalci lekarn z zdravili. Potem so tu manjši posredniki in dobavitelji medicinske opreme in aparatov, ki s posli za javne zavode dosežejo glavnino, če ne vseh svojih prihodkov. Za občutek: UKC Ljubljana je lani desetim največjim veledrogeristom in medicinskim dobaviteljem izplačal 81 milijonov evrov (skoraj petino vseh izplačil), UKC Maribor pa 33 milijonov evrov.

V preteklosti so se pojavljala mnenja strokovnjakov, da na javnih razpisih v zdravstvu vsako leto "izgine" približno 50 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja.

 

Samo Fakin (na sliki), ki ga je pred meseci na čelu ZZZS zamenjal Marjan Sušelj, je leta 2013 oklestil stroške delovanja zavoda, od takrat pa se spet naglo višajo. Samo Fakin (na sliki), ki ga je pred meseci na čelu ZZZS zamenjal Marjan Sušelj, je leta 2013 oklestil stroške delovanja zavoda, od takrat pa se spet naglo višajo. Foto: Matej Leskovšek ZZZS vse več porabi zase

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je medtem, kot vse kaže, konec krize in varčevanja. Odhodki za njegovo delovanje so še leta 2013 znašali okoli 40 milijonov evrov in so se zaradi vladnih ukrepov na področju plač v javnem sektorju in tudi zmanjševanja števila zaposlenih znižali za deset odstotkov.

V zadnjih dveh letih so se stroški za delo ZZZS znatno zvišali. Še v letu 2015 so znašali okoli 39 milijonov evrov, lani že 42,6 milijona evrov, letos pa naj bi dosegli blizu 44 milijonov evrov. Po zadnjih podatkih se je število zaposlenih na ZZZS v letu 2015 povečalo na 859 oseb.

Velik del rasti odhodkov v letošnjem letu gre na račun povečanja mase plač in drugih izdatkov zaposlenim, in sicer zaradi njihovega napredovanja in povečanja plač v skladu z dogovorom o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 87
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin