Ponedeljek, 16. 9. 2019, 18.15
4 leta, 7 mesecev
Nevarne igrače: kemikalije se nabirajo v telesih naših otrok #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,64
7
Lastnosti kemikalij, da se nabirajo v telesu, rečemo biomagnifikacija oziroma bioakumulacija. Lahko poteka skozi leta, zato ima lahko nenehna izpostavljenost majhnim ali še nenevarnim odmerkom zelo hude posledice.
Kemična industrija naj bi proizvedla že okoli sto tisoč sintetičnih kemikalij (od tega jih je le dober odstotek testiranih glede tveganj za človekovo zdravje), med njimi je tudi okoli 50 ftalatov, ki na človeka delujejo kot hormonski motilci. Preseženo vrednost enega od njih so pred kratkim našli v enem od odpoklicanih izdelkov za otroke (v nalepki za album), prav zanje pa je izpostavljenost tem kemikalijam najbolj nevarna.
Ni pomemben le zdrav način življenja v kombinaciji z zdravo hrano. Starši imajo največji vpliv na to, s čim se bodo igrali otroci. Tudi pri izbiri igrač je potrebna previdnost.
V našem vsakdanjem okolju je približno tisoč najpogosteje uporabljenih kemikalij in med njimi so tudi sintetične, ki imajo učinek rušilcev hormonskega ravnovesja. Označujemo jih s kraticama HDC (Hormone Disrupting Chemicals) in EDC (Endocrine Disrupting Chemicals), pojasnjuje naravovarstvenik Anton Komat v enem od svojih esejev, zbranih v knjigi Če boste molčali, bodo kamni govorili.
Delovanje DHC so najprej opazili v motnjah reproduktivnega sistema živali in človeka, med te snovi pa spadajo tudi ftalati. S to besedo označujemo približno 50 množično uporabljenih sintetičnih kemikalij, ki so najbolj razširjene v vsakdanjem življenju.
V nalepki 114, ki so jo mnogi otroci že nalepili v album, je bila presežena vrednost ftalata DINP.
Kot pravi Komat, so ftalati v plastifikatorjih pri PVC, plastificiranih notranjih oblogah konzerv, v avtomobilski opremi, stanovanjski opremi in oblogah, oblačilih, embalaži in celo v igračah. Vsebujejo jih lahko tudi šminke, šamponi, parfumi, tekstilni izdelki, osvežilci zraka, dodaja zveza potrošnikov.
Te snovi so najbolj nevarne za otroke, ki še nimajo razvitega imunskega sistema, za ženske v rodnosti oziroma so najbolj na udaru še nerojeni otroci.
"Pri moških se to kaže nekoliko drugače kot pri ženskah. Pri njih se kaže v upadu oplodilne sposobnosti, zmanjševanju števila spermijev, pomanjkanju moškega spolnega hormona testosterona, ki je v zadnjem času velika težava v Evropi in pri nas, veliko večja je možnost za razvoj raka na modih – za okoli 300 odstotkov. Pri ženskah se vpliv kaže večinoma pri razvoju raka dojk in endometrioze," opisuje Komat.
Evropska komisija je decembra 2018 napovedala, da bo omejila uporabo še štirih ftalatov (DEHP, BBP, DBP in DIBP).
Uporabo ftalatov zaradi toksičnosti omejuje tudi Evropska komisija
Za ftalate DINP, DIDP in DNOP že od januarja 2007 velja, da je njihova uporaba dovoljena le v izdelkih, ki jih otrok ne more dati v usta. Pod opredelitev teh izdelkov so v uredbi zapisali, da mednje spadajo predmeti, ki jih otrok lahko sesa ali žveči, sem pa ne spadajo tudi tisti, ki jih otrok lahko poliže.
Evropska komisija je decembra 2018 napovedala, da bo omejila uporabo še štirih ftalatov (DEHP, BBP, DBP in DIBP) v potrošniških proizvodih na trgu EU, ker imajo toksične učinke na reproduktivno zdravje človeka. V stik z njimi lahko pridemo z zaužitjem, prek kože ali z vdihavanjem prašnih delcev.
Omejitev bo začela veljati junija 2020, nove določbe pa so opredeljene v spremembah uredbe REACH, s katero se je izpostavljenost državljanov škodljivim kemikalijam v zadnjih desetih letih že močno zmanjšala.
Za ftalate DEHP, DBP in BBP velja, da njihova koncentracija v igračah in izdelkih za nego otrok ne sme biti enaka ali višja od 0,1 masnega odstotka teže plastificiranega materiala. Po juliju 2020 se jim bo pridružil še ftalat DIBP.
Nekateri otroci so nalepko 114 preprosto iztrgali iz albuma.
"Navedeni štirje ftalati so prisotni v vrsti izdelkov, saj so pogosto v plastificiranih materialih. Do izpostavljenosti lahko pride z zaužitjem hrane in prahu, dajanjem izdelkov v usta, vdihavanjem zraka in prahu v zaprtih prostorih ter stikom človeške kože in sluznic s prahom in izdelki," je zapisano v uredbi REACH.
Mercator: Otrok nalepke ne sme lizati
Pred kratkim je podjetje Mercator odpoklicalo eno od sličic, ki jih najmlajši potrošniki zbirajo z nakupi in lepijo v album. Umaknjena je bila le nalepka s številko 114 zaradi presežene vsebnosti ftalatov.
Kot so pojasnili v Mercatorju, je bila minimalno presežena vrednost ftalata DINP, torej ftalata, za katerega velja, da otrok takšnega izdelka ne sme dati v usta.
Dobavitelj nam je sporocil, da vsebuje prevec ftalatov in smo jo morali umakniti. Kupci lahko vrnejo nalepko in album v trgovino in prejmejo novega z novimi slicicami.
— Mercator (@mercator_sl) September 8, 2019
Vec info: https://t.co/pNBTsC0FlH
Kot pravijo, sodelujejo s preverjenimi dobavitelji in takšen naj bi bil tudi dobavitelj licenčnih izdelkov Disney za album in sličice Mali šef BrandLoyalty Special Promotions BV iz Nizozemske.
"Pri tem gre le za eno nalepko, ki je otrok ne sme lizati, kar pa je tudi malo verjetno," so dejali v Mercatorju. Do našega poizvedovanja sta bila po odpoklicu vrnjena le dva albuma.
Album, v katerem je nalepka že nalepljena, lahko kupci vrnejo v trgovine. Prejeli bodo novega, skupaj s kompletom sličic.
"Da DEHP povzroča raka, je dovolj dokazov pri poskusnih živalih"
Da imajo ftalati vpliv na zdravje, je večinoma do danes uspelo dokazati s poskusi na živalih. Komat izmed ftalatov v svoji knjigi posebej omenja dva, in sicer BBP ali butil-benzil ftalat, s katerim so s študijo na podganah dokazali, da ftalati delujejo transgeneracijsko, torej se prenašajo na naslednje rodove.
Drugi, ki ga omenja, ftalat DEHP ali di-2-etilheksil ftalat, pa se na primer izloča iz plastične medicinske opreme in ga najdejo v krvi pacientov, ki so prejemali transfuzije krvi ali bili na dializi.
Ftalat DEHP so nam omenili tudi na onkološkem inštitutu. Kot pravijo, je prav tega Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) leta 2013 razvrstila v skupino 2B, med mogoče rakotvorne snovi.
"Da DHEP povzroča raka, je dovolj dokazov pri poskusnih živalih, znanstvenih dokazov o povezavi med izpostavljenostjo DHEP in pojavom raka pri človeku pa ni na voljo. Med raki, ki bi lahko bili povezani s ftalati, se največ proučuje raka dojke, vendar pa je največja dozdajšnja raziskava, objavljena v začetku leta 2019, to povezavo pri postmenopavzalnih ženskah zavrnila," je povedala Vesna Zadnik, vodja Epidemiologije in registra raka.
"Da DHEP povzroča raka, je dovolj dokazov pri poskusnih živalih, znanstvenih dokazov o povezavi med izpostavljenostjo DHEP in pojavom raka pri človeku pa ni na voljo," je povedala Zadnikova z onkološkega inštituta.
Kot pojasnjuje Zadnikova, je nastanek raka vedno povezan z vsemi nevarnostnimi (in zaščitnimi) dejavniki, ki jim je oseba izpostavljena, zato je izoliran prispevek ene same snovi praktično nemogoče dokazati.
"Najzanesljivejše ocene prispevkov posameznih izpostavljenosti k nastanku raka dobimo v epidemioloških kohortnih raziskavah, ko sledimo (tipično zelo veliki) skupini ljudi ter natančno merimo, kakšne so VSE njihove izpostavljenosti oziroma nevarnostni dejavniki. Čez mnogo let lahko ugotavljamo, ali so bolj izpostavljeni zbolevali pogosteje kot manj izpostavljeni," pojasnjuje Zadnikova z onkološkega inštituta.
Zdravstveni inšpektorat zaradi ftalatov v letu 2018 odpoklical štiri igrače
V letu 2018 je bilo izvedenih 30 umikov oziroma odpoklicev igrač, od tega so bile štiri igrače odpoklicane zaradi prevelike vsebnosti ftalatov. V letu 2017 sta bili zaradi ftalatov odpoklicani dve igrači, v letu 2016 pa štiri igrače, je povedala inšpektorica Andreja Mojškrc z zdravstvenega inšpektorata, ki objavlja uradne odpoklice igrač.
Vzorčenje inšpektorat izvaja v skladu z letnim načrtom. Skupine vzorcev odvzamejo ciljano in sistematično, analize izvajajo glede na znana in pričakovana tveganja.
"Na področju kemijske varnosti je z novo zakonodajo na področju igrač narejen velik napredek. Zelo so zaostreni pogoji uporabe snovi, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje, glede na dostopnost teh snovi v igračah. Revidirane so mejne vrednosti za migracijo nekaterih že omejenih kovin v igračah. Seznam kovin, ki jih uredba ureja, je razširjen. Prvič so postavljene zahteve za alergene dišave v igračah, in sicer tako, da sta opredeljena dva seznama: seznam prepovedanih alergenih dišavnih snovi in seznam alergenih dišavnih snovi, ki morajo biti navedene na igračah v primeru, da jih te vsebujejo," je dejala Mojškrčeva.
Vzorčenje igrač in izdelkov za otroke inšpektorat izvaja v skladu z letnim načrtom. Skupine vzorcev odvzamejo ciljano in sistematično, analize izvajajo glede na znana in pričakovana tveganja.
Potrebna je previdnost pri nakupu izdelkov
Kot pojasnjuje Mojškrčeva z inšpektorata, izdelka, ki ni skladen z vidika kemijske varnosti, ni mogoče prepoznati na prvi pogled, vendar potrošnikom svetujejo, da so pozorni pri nakupu in uporabi igrače.
"Pri nakupu bodimo pozorni na to, da je igrača pravilno označena. Pravilno označena igrača ima oznako CE, opozorila in navodila so prevedena v slovenski jezik in na igrači je na vidnem mestu oznaka, ki govori o ustreznosti igrače za določeno starostno skupino otrok. Pri uporabi igrače upoštevajmo opozorila in navodila. Pregledujmo igrače in izločajmo poškodovane. In še izredno pomembno, igrače starejših otrok naj ne bodo na dosegu mlajših, ker so lahko nevarne, predvsem zaradi majhnih delcev," opozarja inšpektorica.
Kot je še pojasnila, je slovenski trg del evropskega trga, kjer velja prost pretok blaga, zato potrošnikom svetujejo posebno previdnost pri nakupu prek spleta, kjer naj vedno preverijo podatke o prodajalcu.
Proizvajalci s tretjih trgov igrače kar sami označujejo z znakom CE
Kot je pojasnil tudi Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije, želi Evropska unija v zadnjih letih zaostriti nadzor igrač s tretjih trgov, ki jih proizvajalci sami označujejo z znakom CE.
"Dejansko še vedno lahko pride do preseženih vrednosti določenih kemikalij in drugih nevarnih snovi, a je tega med izdelki v običajnih trgovinah (torej ne na tržnicah, prodaji od vrat do vrat in neposredno na spletu) manj kot pred časom. Pri tem je treba tudi upoštevati posamezne zaostritve zakonodaje, zaradi česar lahko še nekaj let po sprejemu na trgu najdemo izdelke, ki ne ustrezajo novim mejam," opozarja Okorn.
"Pri ftalatih ni varnih odmerkov, ker se nabirajo v organizmu," opozarja Anton Komat.
Nenehna izpostavljenost majhnim, še nenevarnim odmerkom ima lahko hude posledice
To, da se še vedno pogovarjamo o "dopustnih" in "presežnih" vrednostih, naravovarstvenik Komat označuje za nesmisel. Kot pojasnjuje, HDC-ji niso ne klasični strupi ne tipične rakotvorne snovi, zato pri njih ni "varnih" odmerkov in vse "dopustne" odmerke označuje za prevaro.
Te snovi namreč delujejo kompleksno in proučevanje njihovih učinkov zahteva drugačno metodologijo kot klasični strupi. Njihova tarča so namreč hormoni, učinek pa se pogosto pokaže šele pri potomci, piše Komat.
"Ne vem sicer, kakšne so bile meritve pri tem izdelku, vendar pri ftalatih ni varnih odmerkov zato, ker se nabirajo v organizmu. To pomeni, da če je otrok, ki ima slabše razvit imunski sistem, dalj časa izpostavljen kemikalijam, se mu to nabira v telesu. Predvsem so pa najbolj ogrožene ženske v rodnosti oziroma so največja težava zarodki," pojasni Komat in doda, da lastnosti kemikalij, da se nabirajo v telesu, rečemo biomagnifikacija oziroma bioakumulacija. Lahko poteka skozi leta, zato ima lahko nenehna izpostavljenost majhnim ali še nenevarnim dozam zelo hude posledice. Bistveno je, da se prekine stik s kemikalijo, pove Komat.
Znanstvenica Rachel Carson je v svoji knjigi Nema pomlad že leta 1962 pojasnila, da snov, ki sama po sebi morda ni kancerogena, lahko le ovira neko normalno telesno funkcijo, te motnje pa kasneje pripeljejo do malignih tvorb, zato je pot do raka lahko tudi posredna.
7