Torek, 4. 6. 2019, 13.20
5 let, 6 mesecev
Stres v šolah: Bližje smo koncu šole, večji so pritiski
Starši z vmešavanjem v šolo zmanjšujejo odgovornost otrok
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,94
8
V tem času pred zaključkom šole se zavejo, da imajo obveznosti še veliko, časa za pridobitev ocen jim zmanjkuje.
Učenci, ki v šoli delajo sproti in nimajo nikakršnih težav, se veselijo zadnjih dni šolskega leta, nekoliko drugače pa je za tiste, pri katerih ne gre vse gladko. Marsikdo se skupaj s svojimi starši sooča s stresom zaradi številnih pritiskov. Ti so vse večji tudi zato, ker starši z vmešavanjem zmanjšujejo odgovornost otrok, s tem pa njihovo kompetentnost, saj sami ne znajo več reševati težav. Ne glede na vse je pomembno, da starši otroku stojijo ob strani - morda so edini, ki verjamejo vanj, svetujejo strokovnjaki.
V Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana v teh dneh opažajo velik porast tistih, ki zaradi različnih razlogov potrebujejo svetovanje. Kot pravi psihologinja Mateja Hudoklin, je pri njih to zelo intenzivno obdobje. Aprila, maja in v prvem delu junija je podobno prav vsako leto.
V centru imajo letno v povprečju okoli 40 odstotkov hitrih obravnav, na katere se čaka približno mesec dni, in 60 odstotkov rednih obravnav, na katere se trenutno čaka 14 mesecev. "V juniju bomo praktično delali samo hitre obravnave, termine imamo že zdaj zapolnjene. To pomeni, da se pojavljajo težave, ki jih moramo obravnavati hitreje in ne morejo biti v redni čakalni vrsti," pojasni.
Najpogosteje v tem obdobju svetovalni center obiščejo tisti, ki sicer imajo težave in starši zanje že vejo, a so v teh dneh še bolj intenzivne. Težave imajo z učenjem, poleg pa se običajno pojavljajo še čustvene težave, povečana utrujenost, učna neuspešnost, ko jim nikakor ne uspe pridobiti pozitivnih ocen, pojasnjuje psihologinja.
Ko ne vedo, kako se soočiti s težavami, vse več izostajajo od pouka.
"Običajno nočejo v šolo, morda zbolijo, veliko je upiranja"
"Hkrati se pa začne pri mladostnikih kazati čustvena problematika, depresivnost, anksioznost, več je izostajanja iz šole, tudi več obolevajo," pojasni Hudoklinova, ki se v centru običajno srečuje z otroki, ki niso primerno opremljeni za soočanje s takšnimi težavami.
"Osnovni kriterij, da poiščejo pomoč, je, da se težave drastično poslabšajo ali se pojavijo naenkrat in je funkcioniranje otroka bistveno spremenjeno oziroma ovirano. Običajno nočejo v šolo, morda zbolijo in se to kar vleče, je veliko upiranja kljub temu, da bi morali zdaj bolj intenzivno delati za šolo," Hudoklinova našteje težave, o katerih jim običajno v tem obdobju poročajo starši.
"Pri nekaterih je razlog to, da odlašajo do konca"
Razlogi za povečan pritisk pri osnovnošolcih so različni, pravi Mira Marinšek, šolska psihologinja na Osnovni šoli Domžale, kjer prav tako občutijo, da je proti koncu šolskega leta drugače kot sicer med letom.
"Pri nekaterih je razlog to, da odlašajo do konca. Takšnih je kar veliko, predvsem tistih, ki imajo že sicer malo slabši učni uspeh in se reševanja svojih težav ne lotijo pravočasno. To je tudi ena izmed značilnosti mladostnikov ali najstnikov, torej da ne razmišljajo naprej in o posledicah. Živijo za ta trenutek. Vse, kar je čez en teden ali 14 dni, se jim zdi še dovolj oddaljeno, zato se jim stvari nabirajo. Poleg tega se v tem najstniškem obdobju pojavi tudi veliko drugih interesov, vrstniki so na prvem mestu, ne šola ali to, kar pričakujejo starši," pojasni psihologinja.
V tem obdobju pred koncem šole se zavejo, da imajo obveznosti še veliko, časa za pridobitev ocen jim zmanjkuje, istočasno pa se zavejo tudi tega, da se borijo za sprejem v srednjo šolo in opazijo, da s slabimi ocenami izgubljajo točke ter da morda ne bodo mogli tja, kamor želijo, kar krepi pritisk, opisuje Marinškova.
Pritiski so večji v zadnji triadi. Na začetku osnovne šole učence učitelj veliko bolj vodi in bolj skrbijo za redno opravljene obveznosti.
Ne moreš se naučiti reševanja težav, če nekdo vedno poseže vmes
Kratkoročno ni mogoče nič rešiti, pravi Hudoklinova iz svetovalnega centra. S tem, da bo otrok zmogel premagovati strese in stresne okoliščine, se je treba ukvarjati že veliko prej in ves čas.
"To dosežemo s tem, da ima otrok različne priložnosti in da jih je več, da sam dela stvari, da dela napake, da doživlja frustracije, mi pa mu potem lahko pomagamo z usmerjanjem ali pa mu dovolimo, da jih sam rešuje. Ni prav, da vedno starši vstopijo v situacijo in mu pomagajo reševati težave. Na tak način se otrok ne bo naučil reševanja. Imeti mora negativno izkušnjo, da lahko iz nje izhaja, se iz nje nekaj nauči," svetuje Hudoklinova.
"Ne moreš se naučiti reševanja težav, če nekdo vedno poskrbi za to, da se težave ne pojavijo, in vsakič poseže vmes, ko se karkoli nakazuje. Zakaj bi mama takoj klicala učitelja, ko bi njen otrok dobil slabšo oceno, in zakaj bi se bilo treba na govorilnih urah o tem takoj pogovarjati? Najprej se je treba posvetovati z otrokom o tem, kaj je bilo narobe in kaj naslednjič narediti drugače, če prvič način ni bil učinkovit in uspešen," opisuje psihologinja.
Starši z vmešavanjem zmanjšujejo odgovornost otroka
Pri otrocih, ki nimajo toliko notranje motivacije, da bi sami nekaj naredili, je tudi pritisk staršev večji. Ti so skozi leta tudi vse bolj vključeni, opaža šolska psihologinja Marinškova.
"Če se starši vmešavajo in prelagajo odgovornost tudi na učitelja, zmanjšujejo odgovornost otroka. In z zmanjševanjem odgovornosti se težava povečuje. Čeprav starši običajno pričakujejo drugačen rezultat, je včasih slabih ocen in neuspeha še več in je pritisk zato tudi večji. Če je človek sam odgovoren, tudi sam išče rešitve," pove Marinškova in doda, da to, da otroci nimajo več možnosti popraviti slabe ocene, še preden bi starši izvedeli zanjo, ni nepomembno.
"Včasih je otrok lahko že sam iskal način rešitve in rešil problem. Zdaj pa pridejo starši, mu uredijo inštrukcije in nato pričakujejo pozitivno oceno. A kljub inštrukcijam pozitivne ocene ne more biti, če sam še vedno ničesar ne narediš," meni Marinškova.
Pri otrocih, ki nimajo toliko notranje motivacije, da bi sami nekaj naredili, je tudi pritisk staršev večji.
Nasvet staršem: "Otroku stojte ob strani"
Staršem otrok, ki imajo ob koncu leta velike težave, vedno svetuje, naj otroku stojijo ob strani. "Starši otroku ne smejo nikoli reči, da so obupali nad njim. Na koncu skoraj nikogar več ni, ki bi v tega otroka verjel, starši so zadnji in edini, ki morajo vanj vedno verjeti, mu stati ob strani in mu pomagati po svojih močeh. To ne pomeni, da mu je treba najti inštruktorja, a da mu pomagajo priti do rešitve.
Morda lahko skupaj naredijo razpored časa, kako ga bo v zadnjih dneh izkoristil, saj se je treba v zadnjih dnevih zadev lotiti zelo sistematično, da jih lahko izpeljejo. Otroci so včasih tako izgubljeni, da niti ne vedo, kje bi se česa lotili. Včasih staršem rečem, naj otrokom povejo, da kjerkoli se že bodo zadev lotili, je to bolje, kot da bi gledali v zrak ali jokali," pove psihologinja.
Tudi učenci s popravnimi izpiti med učenjem potrebujejo odmore
Psihologinja poudari, da se morajo tudi otroci s težavami sprostiti in delati med učenjem odmore. "Včasih starši mislijo, da bo, če bo otrok sedel pri knjigi pet ur, to prineslo rezultate. A tako dolge koncentracije pri učenju ne more nihče zdržati, to ni učinkovito," je povedala Marinškova.
Snov je treba imeti razdeljeno na krajše enote, vmes imeti odmore in iti na zrak, saj so sicer lahko razmere hitro videti brezupne. Količina časa še ne pomeni, da se bo otrok tudi kaj naučil, če pri tem ni zbran in učinkovit, če nima učinkovitega načina učenja, pove in ob tem svetuje aktivno učenje z izpisovanjem, miselnimi vzorci, podčrtovanjem, iskanjem ključnih misli in podobno.
"Enote, ki jih mora predelati naenkrat, ne smejo biti prevelike, saj je pomemben tudi vmesni občutek, da je otrok nekaj končal, neko enoto predelal. Končni občutek zadovoljstva pride na koncu, do takrat pa so pomembni zaključeni oziroma predelani deli snovi in, če pomaga, naj se ob vsaki takšni zaključeni enoti nagradi z malenkostjo, da občutek zadovoljstva poveča," svetuje psihologinja.
Zavod za šolstvo je v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport 21. maja predstavil rezultate raziskave z imenom Doživljanje in znaki stresa pri učenkah in učencih v 6. in 8. razredu osnovne šole.
Glede na rezultate raziskave je v slovenskih osnovnih šolah stres sicer prisoten, a kljub temu šola za učence naj ne bi bila preveč stresna, stres pa narašča s starostjo.
Po mnenju direktorja zavoda za šolstvo Vinka Logaja rezultati raziskave kažejo, da smo lahko na sploh "s slovensko osnovno šolo zadovoljni".
Težave v šoli so lahko le eden od simptomov, saj je razlog zanje lahko kje drugje.
Svetovalni center opaža, da se pritisk otrok stopnjuje
V raziskavi zavoda za šolstvo je sodelovalo 8.316 učencev iz 269 osnovnih šol, od tega 4.293 učencev šestih razredov in 3798 učencev osmih razredov, za 225 učencev pa podatka o razredu, ki ga obiskujejo, ni.
Kot pravi Hudoklinova, jo zelo zanima in nestrpno pričakuje poročilo Zavoda RS za šolstvo. "Zelo me zanima, kako so prišli do teh ugotovitev, na kakšen način so ugotavljali, kako učenci doživljajo stres in kako intenzivno, saj je moje mnenje drugačno," pove.
Vsako leto se pri njih spopadajo z vse težjimi stiskami. "Če gledamo obdobje 20 let in to, s kakšnimi težavami prihajajo otroci k nam, lahko rečem, da je sprememba, in to na slabše," pravi Hudoklinova.
Sicer sami niso delali študij in raziskav, a po njihovem mnenju so otroci slabše opremljeni za spoprijemanje z zahtevami, ki jih šola prednje postavlja, prav tako pa tudi njihovi starši.
"Tudi v tujini so stvari drugačne. Otroci kažejo več težav na področju duševnega zdravja, kar se tudi povezuje s šolo in šolskimi sistemi," pove Hudoklinova.
Po oceni svetovalnega centra se povečuje pritisk otrok, ti potrebujejo obravnavo in pomoč in predvsem so te težave v začetku povezane s šolo, ker se tam najprej pokažejo, pojasnjuje psihologinja. Opozarja, da so lahko težave v šoli le eden od simptomov, saj je razlog lahko kje drugje.
Po šolah se povečuje število otrok, ki izostajajo od pouka
Težava, ki se povečuje po vseh šolah, je izostajanje od pouka. Marinškova ocenjuje, da je otrok, ki namerno izostajajo od pouka čedalje več, število se začne povečevati v drugem ocenjevalnem obdobju.
"Gre za izogibanje šoli. Ne zna rešiti težave, začne izostajati, nato je težava vedno večja, ker če ne sliši snovi, nima zapiskov, čedalje težje je priti v šolo," pojasni Marinškova.
"To povezujem s kompetentnostjo otroka. Otroci niso več kompetentni, ker niso več odgovorni in potem se stvari dogajajo," pove Marinškova, s starši naj bi se dogovorili tudi že tako, da so svoje otroke v šolo pospremili do vrat učilnice.
Sama količina časa še ne pomeni, da se bo otrok tudi kaj naučil, če pri tem ni zbran in učinkovit, če nima učinkovitega načina učenja, pove in ob tem svetuje aktivno učenje z izpisovanjem, miselnimi vzorci, podčrtovanjem, iskanjem ključnih misli in podobno.
Kot je zapisala Helena Jeriček Klanšček z NIJZ v publikaciji o duševnem zdravju mladostnikov v Sloveniji, se stres v povezavi s šolo običajno meri z zaznano obremenjenostjo z delom za šolo.
45 odstotkov mladostnikov poroča, da je z delom za šolo obremenjena:
- 11-letniki se ocenjujejo kot najmanj obremenjeni (30 odstotkov jih poroča, da so obremenjeni),
- 15-letniki se ocenjujejo kot najbolj obremenjeni (55 odstotkov jih poroča o tem).
Glede na spol se bolj obremenjene doživljajo dekleta kot fantje.
V primerjavi s preostalimi 41 držav, vključenimi v raziskavo HSBC, je Slovenija glede na odstotek mladostnikov, ki se čutijo obremenjene s šolo, pri 11-letnikih na 7. mestu, pri 13-letnikih na 3. in pri 15-letnikih na 11. mestu, kar pomeni, da slovenski mladostniki v primerjavi z vrstniki iz drugih držav doživljajo, da so bolj pod stresom.
Stres narašča predvsem v starostni skupini od 15 do 19 let
- Slovenski mladostniki so se glede na pogostost doživljanja stresa v šoli v primerjavi z vrstniki iz tujine uvrstili v zgornjo tretjino držav.
- Med duševnimi težavami otrok in mladostnikov, starih od šest do 19 let, je odziv na hud stres eden od najpogostejših razlogov za obisk zdravnika.
- Število obravnav zaradi odziva na hud stres narašča predvsem v starostni skupini od 15 do 19 let, piše Jeriček Klanščkova.
- Skrb zbujajoč je trend naraščanja čustvenih in vedenjskih težav pri 15-letnikih, ki je še posebej izrazit pri dekletih. Pri dekletih je od leta 2008 pomembno narasel delež tistih, ki nakazujejo na prisotnost klinično pomembnih težav s področja čustvenih težav, hiperaktivnosti in nepozornosti ter težav v odnosih z vrstniki.
- Bolj spodbuden je trend pri fantih, pri katerih se znižuje delež oseb s težavami v odnosih z vrstniki, prav tako v primerjavi s prejšnjimi leti upada delež fantov, ki poročajo o doživljanju stresa.
(Vir: NIJZ)
8