Četrtek, 5. 9. 2019, 10.29
4 leta, 7 mesecev
Uvajanje v vrtec je večkrat drama staršev kot otrok
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,40
1
Uvajanje v vrtec je stresno tako za otroke kot tudi za starše.
Prvi septembrski dnevi so za mnoge družine stresni, ker najmlajši družinski član prvič prestopa prag vrtca. In mnogi starši se ob tem sprašujejo, kako uvajanje v novo okolje izvesti pravilno oziroma tako, da bo za otroka čim manj naporno. Ga je bolje navajati na vrtec postopoma ali se takoj ločiti od njega in ga prepustiti vzgojiteljem? Ga hoditi iskat prej ali ga pustiti v vrtcu do tiste ure, ko ga bomo tudi sicer hodili iskat? O vsem tem smo govorili s psihologinjo Ranjo Salmič.
Uvajanje v vrtec je mnogokrat stresno za vse vpletene. Tako za otroke kot starše in nenazadnje lahko tudi za vzgojitelje – sploh za vzgojitelje v najmlajših skupinah, kjer se običajno vsako leto septembra vključi veliko novih otrok.
Zaradi prihoda v novo okolje in spoznavanja novih ljudi so otroci lahko v stresu, a velikokrat je stiska še večja za starše – sploh za mamo, ki se po enem letu porodniškega dopusta ločuje od svojega malčka. Starše skrbi, ali se bo otrok na vrtec dobro prilagodil, ali bodo tam dobro pazili nanj in lepo skrbeli za njega, ali bo otrok v stresu in bo ure in ure prejokal, ker bo prvič v življenju toliko časa ločen od staršev. In te stiske ter negativna občutja odrasli nevede in nehote prenašamo tudi na naše najmlajše, ki še kako dobro čutijo našo tesnobo.
Kako torej ravnati sami pri sebi in kako v odnosu do otrok, da bo privajanje na vrtec čim lažje? O tem smo povprašali psihologinjo Ranjo Salmič iz Psihološke ambulante za otroke, mladostnike in starše.
O čim manj stresnem uvajanju v vrtec smo govorili s psihologinjo Ranjo Salmič.
Pomemben je individualen pristop, prilagojen posameznemu otroku
Vsak otrok je individualen, vsak ima svoj značaj. In tako kot je treba vzgojo prilagajati karakterju ter osebnostnim značilnostim otroka, enako velja tudi za način uvajanja v vrtec. Nekateri otroci so namreč bolj prilagodljivi in družabni, zato jim odhod v vrtec ne predstavlja prav nobene težave. Ravno obratno, radovedno se zapodijo med vrstnike in tudi vzgojitelje takoj vzamejo za svoje. Mama oziroma oče, ki takšnega otroka uvaja v vrtec, bi tako lahko že prvi dan svojega malčka samega pustil v skupini in odšel po svoje. Spet drugi otroci pa ne marajo sprememb in za prilagoditve na nove situacije potrebujejo več časa. Starši bi jih lahko v vrtec uvajali več tednov, pa bi zjutraj ob slovesu še vedno na ves glas jokali.
Salmičeva pravi, da se v vsakem primeru nekako priporoča enotedensko postopno uvajanje v vrtec: "Dobro si je vzeti nekaj dni časa (dopusta), da smo sami bolj mirni in je ob nas lahko bolj miren tudi otrok. Tako smo lahko bolj prisotni – tukaj in zdaj, brez motilcev, na primer službenih klicev. Prvi dan otroka nikakor ni priporočljivo pustiti samega v vrtcu ves dan – starši naj bodo z njim, v igralnici naj se vključijo v igralne aktivnosti tudi z drugimi otroki in naj ne bodo ves čas le s svojim otrokom. Sodelujejo naj tudi z vzgojiteljico in njeno pomočnico, s čimer otroku povečajo občutek varnosti v skupini. Čas samostojnega bivanja otroka v vrtcu naj nato postopno podaljšujejo."
Strokovnjaki priporočajo, da otroka v vrtec uvaja manj tesnoben starš. Pogosto je to oče.
V naslednjih dneh in tednih je nato priporočljivo, da se starši čim bolj dosledno držite ustaljenega urnika prihodov v vrtec in odhodov domov. Tako se bo postopoma vzpostavila neka rutina, ki bo pri otroku povečevala občutek varnosti in zaupanja. Prav tako skušajte čim prej, morda že celo pred začetkom uvajalnega obdobja, mame in očetje z vzgojitelji, ki bodo skrbeli za vašega otroka, vzpostaviti nek prijeten in zaupen odnos. Sogovornica poudarja:
Če boste ob vzgojiteljici sproščeni vi, se bo ob njej varno počutil tudi vaš otrok.
Z nekaj preprostimi triki lahko navajanje na vrtec olajšate
Pri otrocih velikokrat ob spremembah pomagajo drobne geste, s katerimi jih malce sprostite in jim vzbudite občutek varnosti. Sogovornica tako ponuja nekaj preprostih nasvetov, ki vam lahko pomagajo v prvih tednih vrtca.
- Otroku pomagajte razvijati pozitivne asociacije na vrtec. Četudi je star komaj 11 mesecev, mu prigovarjajte, da bo tam spoznal nove prijatelje, se igral z novimi, zanimivimi igračkami, pel pesmice in se zabaval. "Tja naj nese svojo najljubšo igračo ali – kot pravimo – ninico, ki bo zanj predstavljala vez z domom, ko bo v vrtcu ločen od doma in staršev. Tako bo vrtec lažje povezoval s pozitivnimi občutki," pravi Salmičeva.
- Jutranje priprave na vrtec naj bodo čim bolj mirne in sproščene. Izmislite si kakšno zabavno igrico med oblačenjem, pripovedujte šale, prepevajte ali kaj podobnega.
- "Pogovarjajte se o prijetnih prostočasnih dejavnostih, ki vas čakajo popoldne, po prihodu iz vrtca. Na primer sprehod, obisk prijateljev, igranje na igrišču, zabavne igre doma in podobno," svetuje sogovornica.
- Zvečer, pred spanjem, se z otrokom pogovarjajte o vtisih dneva in ga spodbudite, da skupaj izpostavita nekaj lepih stvari, ki jih je doživel v vrtcu, ki so mu bile všeč.
- V času uvajanja se izognite drugim spremembam v ustaljeni rutini, na primer odvajanju od flaške, dude, plenic. Vse to lahko počaka na trenutek, ko bo otrok vrtec vzel za svojega in ko bo eno veliko spremembo v življenju že uspešno predelal.
- Slovo v garderobi vrtca oziroma na vratih igralnice naj bo hitro in odločno, brez omahovanja in pregovarjanja, četudi otrok joka. Jasno mu dajte vedeti, da ga imate radi, a da zdaj morate v službo, ter da boste kmalu spet prišli po njega. "Večjim otrokom, ki prvič vstopajo v vrtec, lahko tudi poveste uro, kdaj se boste vrnili ponj, potem pa se te ure tudi dosledno držite," še dodaja psihologinja.
Z otrokom se veliko pogovarjajte in ga na vrtec pripravite že vnaprej.
Ključnega pomena pa je, da otroku ne kažete svoje stiske, če za vas morda ločitev od njega in dejstvo, da bo po novem več ur preživljal v vrtcu kot z vami doma, navdaja z žalostjo in tesnobo. Otroci to vidijo in čutijo, posledično lahko te negativne občutke začnejo razvijati tudi sami, pa jih morda sicer ne bi. Zato strokovnjaki svetujejo, da otroka v vrtec uvaja čustveno močnejši starš, ki mu to, da otrok odhaja v vrtec, ne predstavlja tako velikega stresa.
Kako bo otrok sprejel novo okolje, je odvisno ne le od stopnje njegovega razvoja in njegovega značaja, temveč tudi od značaja, izkušenj in ravnanja odraslih. Vstop v vrtec je namreč vse prevečkrat predvsem "drama" nas staršev, ki smo ob ločevanju od otroka tesnobni, kar seveda občuti tudi otrok in se na tak način odzove – z ločitveno stisko, tesnobo.
Včasih v stiski tudi otroci, ki že dlje časa hodijo v vrtec
Ne le otroci, ki prvič prestopajo prag vrtca, včasih se težave pojavijo tudi pri tistih, ki vrtec že nekaj časa obiskujejo. Morda so zamenjali vrtec ali pa se zgolj preselili v drugo igralnico znotraj istega vrtca, morda so zamenjali vzgojitelje ali pa se jim je pridružilo kaj novih otrok, ob katerih se počutijo nelagodno. Vse to lahko za otroke predstavlja stres, ki ga kažejo na različne načine.
Nekateri nočejo hoditi v vrtec, pravijo, da bi bili raje doma, spet drugi tega ne povedo, ampak z nenadnim jokanjem ob slovesu in omahovanjem, ko je treba iz garderobe stopiti v igralnico, kažejo stisko. A kako naj starši vemo, kdaj gre zgolj za manjše, trenutne težave, morda na trenutke celo malce za iskanje pozornosti, kdaj pa se z otrokom dogaja kaj resnega, kar zahteva podrobnejšo obravnavo?
Otroku pomagajte razvijati pozitivne asociacije na vrtec.
"Običajno otroci v hujši stiski izkazujejo tudi druge (tako imenovane sopojavljajoče ali komorbidne) težave, kot so težave s spanjem, apetitom, ponovno močenje postelje, regresivno (pootročeno) vedenje, ki ni več značilno za njegovo razvojno stopnjo ipd. Ko je otrok nekoliko večji, je vsekakor pogovor tisti, ki odstira morebitno globljo stisko otroka. Če težave v nekaj tednih ne izzvenijo ali se celo okrepijo, se je stiski treba strokovno posvetiti," pojasni sogovornica.
V vsakem primeru je takrat, ko vemo, da se v novem šolskem letu obetajo kakšne spremembe za otroka – bodisi menjava vzgojiteljev bodisi selitev v novo igralnico – nadvse pomembno, da ga na to vnaprej pripravimo. Najbolje še med poletnimi počitnicami.
Vsekakor pa je zelo pomembna tudi komunikacija z vzgojitelji, če vemo, da lahko ima naš otrok zaradi obetajočih se sprememb težave. "Sodelovanje staršev z vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice je pomembno, ker otrok še ni opremljen za soočenje s stresom in regulacijo stresa, zato so odrasle osebe, ki ga obkrožajo, izjemno pomembne. Za težje prilagodljive otroke je včasih potreben celo ponoven postopek uvajanja v vrtec. Ali pa se uvede kakšne alternativne umirjene dejavnosti, prilagojene otroku. V vsakem primeru pa bi tukaj staršem položila na srce, naj ne jemljejo vsega nase, temveč naj pri premagovanju težav angažirajo tudi vrtec," pravi Salmičeva in dodaja:
Naj vas vse skupaj hrabri misel, da bodo morebitne težave otroka ob uvajanju v vrtec v vsakem primeru kmalu minile in vaš otrok se bo rad vračal med sovrstnike. Ko bo sprejel življenje v skupini, bo s tem naredil ogromen korak na poti odraščanja in razvijanja lastne osebnosti.
1