Torek, 28. 3. 2023, 8.39
1 leto, 7 mesecev
Na ustavno sodišče vložena intervencija o vidikih presoje ustavnosti zakona o RTVS
Društvo novinarjev Slovenije, Mirovni inštitut, PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja in Zavod za kulturo raznolikosti Open so včeraj ob podpori Pravne mreže za varstvo demokracije na ustavno sodišče vložili intervencijo, v kateri izkazujejo, da je sprememba Zakona o Radioteleviziji Slovenija iz leta 2005 nujna za varovanje svobode medijev in pravice javnosti do obveščenosti, novelo zakona iz leta 2022 pa je treba uveljaviti brez odlašanja. Vodstvo RTV Slovenija je odločno demantiralo nekatere navedbe, ki so bile izrečene na današnji novinarski konferenci.
"Sprememba modela upravljanja, na nevarnosti katere je domača in mednarodna strokovna javnost opozarjala že ob njegovem sprejetju, je nujna, saj so posegi nosilcev politične moči v svobodo medijev in pravico javnosti do obveščenosti na RTV Slovenija postali tako radikalni, da je javni interes mogoče zaščititi zgolj na način, da se model upravljanja spremeni brez nepotrebnega odlašanja. Menimo, da novela zakona, sprejeta in potrjena na referendumu leta 2022 (ZRTVS-1B), glede na v več pogledih kritično stanje na RTV Slovenija predvideva primerno prehodno obdobje in je njegova čimprejšnja uveljavitev nujno potrebna. V nasprotnem primeru, ob odlašanju z uveljavitvijo sprememb, cilj zakona, to je ohranitev in okrepitev javnega interesa pri upravljanju in delovanju RTV Slovenija, zaradi popolne politične podreditve ne bo dosežen," so zapisali.
Vlagatelji opozarjajo, da so bile težnje po političnem vplivu na RTV Slovenija prisotne ves čas po osamosvojitvi. Vendar se je po nastopu 14. vlade pod vodstvom Janeza Janše politična podreditev, katere možnost je v celoti in brez mehanizmov za zaščito javnega interesa omogočil zakon iz leta 2005 (ZRTVS-1), realizirala brez kakršnegakoli samoomejevanja nosilcev oblasti, pogosto tudi z dejanji, ki nasprotujejo zakonskim in podzakonskim predpisom.
"14. vlada RS je pri imenovanju članov programskega in nadzornega sveta izigrala še tiste varovalke, ki jih je ZRTVS-1 vseboval, kar je privedlo do popolne politizacije organov upravljanja. Posledično so novinarji in uredniki, ki se ne želijo podrejati s strani politike imenovanemu vodstvu, deležni velikih pritiskov. Analiza dogodkov, zlasti pritiskov na uredniško in novinarsko avtonomijo in kršitve poklicnih meril in standardov, pa kaže na bistveno poslabšanje stanja v času po objavi odločitve Ustavnega sodišča v zadevi U-I-479/22 o začasnem zadržanju izvrševanja nekaterih določb novele ZRTVS-1B," opozarjajo vlagatelji.
Novela po njihovem mnenju uvaja vse potrebne varovalke, ki ščitijo neodvisnost javnega medija, preprečujejo politiki vstop v upravljanje in nadzor delovanja javnega medija ter omogočajo nujno potrebne pogoje za ureditev trenutnega stanja, v katerem so napadi na institucionalno avtonomijo javnega medija ter njegovo uredniško in novinarsko neodvisnost dnevna praksa.
Intervencijo so pripravili v sodelovanju s pravnimi in medijskimi strokovnjaki. Zatrjujejo, da so v argumentaciji uporabljeni številni mednarodni viri in pravni dokumenti.
Predstavnice vlagateljev so danes pred stavbo RTV Slovenija organizirale tudi novinarsko konferenco. Brankica Petković iz Mirovnega inštituta je poudarila, da je zakon o RTVS iz leta 2005 v slabih dveh desetletjih njegove veljavnosti postopoma pripeljal do popolnega razkroja institucionalne avtonomije javne radiotelevizije ter uredniške in novinarske neodvisnosti.
Katarina Bervar Sternad iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) je spomnila, da sta domača in mednarodna skupnost že ob sprejemanju zakona o RTVS leta 2005 opozarjali na nevarnosti sprememb modela upravljanja, ki jih zakon prinaša. Zdaj so postali posegi nosilcev politične moči v svobodo medijev tako radikalni, da je javni interes mogoče zaščititi zgolj na način, da se model upravljanja spremeni brez nepotrebnega odlašanja, je poudarila.
Po mnenju koordinatorice Pravne mreže za varstvo demokracije Anuške Podvršič novela zakona o RTVS uvaja vse potrebne varovalke, ki ščitijo neodvisnost javnega medija in preprečujejo politiki vstop v upravljanje in nadzor delovanja javnega medija.
"Novela omogoča tudi nujno potrebne pogoje za ureditev trenutnega stanja, v katerem so napadi na avtonomijo RTVS in na njegovo neodvisnost postali dnevna praksa," je poudarila. Kot je dodala, so intervencijo, ki so jo vložili na ustavno sodišče, pripravili v sodelovanju s pravnimi in medijskimi strokovnjaki.
Člani koalicije sicer niso stranka v postopku, imajo pa v zadevi interes, zato so na ustavno sodišče vložili intervencijo kot institut prijatelja sodišča (amicus curiae). Upajo, da bodo ustavno sodišče prepričali s svojimi argumenti, je dejala Barbara Rajgelj iz Zavoda za kulturo raznolikosti Open.
Po njenih besedah bi si želeli tudi, da bi intervencijo vložil kdo drug, na primer varuh človekovih pravic, ki ima za to "tudi pravne podlage". "Stranka v postopku pred ustavnim sodiščem je državni zbor, zato bi na nek način pričakovali, da se državni zbor bolj intenzivno vključi v ta postopek pred ustavnim sodiščem," je še dodala Rajgelj.
RTV Slovenija odločno demantira nekatere navedbe
Vodstvo RTV Slovenija je odločno demantiralo nekatere navedbe, ki so bile izrečene na današnji novinarski konferenci.
"Iz navedb Barbare Rajgelj, ki je med drugim povedala, da … "imajo javne institucije, vključno z RTV, na razpolago neomejena finančna sredstva, s katerimi plačujejo pravne strokovnjake, ki potrjujejo njihovo" …, bi se lahko razumelo, da je RTV Slovenija plačala pravne strokovnjake v zvezi s postopki za oceno ustavnosti novele Zakona o RTV Slovenija, ki jo ustavno sodišče vodi pod opravilno št. U-I-479/22.
Poudarjamo, da RTV Slovenija ni na noben način, neposredno ali posredno, krila nobenih stroškov v nobenem delu zadeve U-I-479/22," so poudarili.
Dodali so še, da je bilo tudi sicer s strani predstavnic izrečenih veliko neresnic, ki jih nameravajo v prihodnje nasloviti.
Ustavno sodišče v četrtek nadaljuje obravnavo pobude
Ustavno sodišče bo v četrtek nadaljevalo obravnavo pobude, je razvidno s predloga dnevnega reda četrtkove seje. Vloženih je tudi več pobud za javno obravnavo v tej zadevi, vendar še ni jasno, ali bo sodišče omenjenim pobudam sledilo.
29