Torek, 24. 6. 2025, 15.41
5 ur, 38 minut
Ustavno sodišče razveljavilo del gradbenega zakona glede objektov daljšega obstoja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,94
Ustavno sodišče je pritrdilo državnemu svetu, da so bile občine – z izjemo izdaje potrdila o plačanem komunalnem prispevku – popolnoma izključene iz samega postopka odločanja o izdaji dovoljenja za objekt daljšega obstoja.
Ustavno sodišče je razveljavilo 146. člen gradbenega zakona, katerega izvajanje je do svoje končne odločitve zadržalo že decembra 2023 in ki je omogočal izdajo dovoljenja objektom daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja. Presodilo je, da občinam ni omogočal izvrševanja njihove izvirne pristojnosti upravljanja prostora.
Kot je v odločbi z 22. maja, ki jo je javno objavilo danes, presodilo ustavno sodišče, je omenjeni člen v neskladju s prvim odstavkom 140. člena ustave, ki določa, da v pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine.
Člen je med drugim določal, da se lahko za objekt, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji v njem in ki od 1. januarja 2005 obstaja v bistveno enakem obsegu in bistveno enake namembnosti, pri tem pa ne gre za nevaren objekt, za katerega je bil izrečen inšpekcijski ukrep, zahteva izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja.
To je objekt, ki je bil zgrajen (prizidan, nadzidan, rekonstruiran, spremenjene namembnosti) pred 1. 1. 2005. Od tega datuma do danes je objekt po osnovnih tlorisnih in višinskih gabaritih ter etažnosti v enakem obsegu in namembnosti.
Državni svet sprožil ustavno presojo
Ustavno presojo je zahteval državni svet, ki je med drugim opozoril, da se v postopku izdaje dovoljenja za objekt daljšega obstoja ne zahteva pridobitve mnenj glede skladnosti objekta s prostorskimi akti in predpisi o urejanju prostora ter minimalne komunalne oskrbe objekta ter da se obenem ne določa nobenih omejitev glede prostora, na katerem je objekt zgrajen. Tako torej naj ne bi vseboval nobenih varovalk, ki bi preprečevale, da se izda dovoljenje za objekt daljšega obstoja, niti če je ta zgrajen v najbolj občutljivih ekosistemih.
Ustavno sodišče je sicer pritrdilo vladi, da je načrtovanje prostorskega razvoja občine kljub izpodbijanemu členu ostalo v pristojnosti občin, a je ob tem poudarilo, da sta gradbena in prostorska zakonodaja med seboj neločljivo povezani, zakonski ukrep, sprejet na področju graditve objektov, pa zato ni nujno brez vpliva na področju urejanja prostora.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da v nasprotju s postopkom odločanja o zahtevi za izdajo odločbe o legalizaciji (143. do 145. člen gradbenega zakona) vlagatelju zahteve za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja ni bilo treba priložiti mnenj mnenjedajalcev in utemeljiti skladnosti objekta s prostorskim aktom.
Brez številnih preverjanj
Prav tako upravni organ, drugače kot v postopku izdaje odločbe o legalizaciji, ni preverjal, ali so bila h gradnji objekta pridobljena zahtevana mnenja in ali je gradnja objekta skladna s predpisi. Preverjal ni niti, ali je objekt zgrajen na območju namenske rabe, ki je (bilo) v občinskih prostorskih aktih predvideno za gradnjo.
Zato občini v postopku izdaje dovoljenja za objekt daljšega obstoja ni bilo omogočeno preverjanje skladnosti posega v prostor, glede katerega se je zahtevala izdaja dovoljenja za objekt daljšega obstoja, z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti in s tem povezano varstvo javnega interesa.
Člen je tako po navedbah ustavnega sodišča omogočal legalizacijo objekta ne glede na to, na katerem zemljišču ta stoji, ter neodvisno od namenske rabe in varstvenih režimov, določenih za to konkretno zemljišče.
Občine so bile izključene iz odločanja
Ustavno sodišče je pritrdilo državnemu svetu, da so bile občine – z izjemo izdaje potrdila o plačanem komunalnem prispevku – popolnoma izključene tudi iz samega postopka odločanja o izdaji dovoljenja za objekt daljšega obstoja.
Občina je tako lahko bila soočena s tem, da na njenem območju obstaja objekt, ki ni skladen z njenim prostorskim razvojem in predvideno rabo zemljišč, a obenem velja za legalnega.
"Ker je pri tem občini odvzeta vsakršna možnost vpliva na odločitev o rabi prostora na območju tovrstnega posega v prostor, gre za zakonski ukrep, ki občinam na območju tovrstnega posega v prostor ne omogoča učinkovitega izvrševanja njihove izvirne pristojnosti upravljanja s prostorom," je razveljavitev člena še utemeljilo ustavno sodišče.
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo soglasno. Sodnica Katja Šugman Stubbs in sodnik Rajko Knez sta dala pritrdilni ločeni mnenji.
