Petek, 31. 5. 2019, 9.45
5 let, 5 mesecev
Reportaža iz Bohinja
Milijoni prihajajo v Bohinj: Če ni fovšije, je za vse dost' #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,01
11
S temi besedami Bohinjec Igor v kleni gorenjščini odgovori na vprašanje, kako gleda na prihod novega igralca v bohinjski turistični ponudbi. Eden najbogatejših Slovencev Damian Merlak, ki je obogatel z borzo kriptovalut Bitstamp, je z nakupom štirih hotelov napovedal vrnitev bohinjskega hotelirstva na pota stare slave. Pridružite se nam pri sprehodu po Bohinju tik pred začetkom visoke turistične sezone.
Dež, megla, razkopane ceste. Bohinj se ob našem včerajšnjem obisku ni pokazal v vsem svojem sijaju.
Prva, polovična zapora nas je pričakala že med spustom z Bleda. Druga je v Ribčevem Lazu - kasneje smo izvedeli, da zaradi slabega vremena dela ne bodo končana do sezone, kot je bilo sprva predvideno.
Zapora v Ribčevem Lazu je bila priložnost za prvi posnetek. Nekaj deset delavcev se trudi, a vreme jim trenutno precej nagaja, zato dela ne bodo končana do začetka poletja in visoke turistične sezone.
Da bodo mladi ostali v Bohinju
Tretja zapora pa je v Stari Fužini, blizu jezera in le malo naprej od apartmajev Triglav. Prav ti so bili naš prvi cilj. Gre namreč za enega od štirih objektov, ki so od februarja v lasti kriptomilijonarja Damiana Merlaka, in prvega, kjer se je Merlakova ekipa lotila prenove. Poleg apartmajev je Merlak kupil še hotel Zlatorog, hotel Bohinj in Ski hotel Vogel.
Že obnovljeno zunanjost za zdaj še zakriva gradbeni oder.
Končno premik
Domačini spremembo lastništva hotelov pozdravljajo. "Končno," pravi domačin Igor. "Se bo vsaj premaknilo."
Kot je znano, so bili hoteli prej v lasti podjetij Zmaga Pačnika, ki jih je pustil propadati. Nekdanji župan Franc Kramar, ki je lani županskega zamenjal za poslanski stolček, se je dolgo boril, da bi hotele rešil. Tako je Pačnika ovadil zaradi suma davčne utaje in nezakonitega lastninjenja, a kriminalisti sumov nepravilnosti niso ugotovili. Za pomoč se je obračal tudi na državo, a neuspešno. Na koncu je lastniški premik prinesel kriptomilijonar Merlak, ki je med drugim dejal, da ga na Bohinj od nekdaj vežejo lepi spomini.
Tudi drugi domačin Miroslav meni, da je to dober signal - predvsem za mlade, ki zdaj odhajajo iz Bohinja.
Peščica turistov posluša brnenje strojev
Igor sicer pove, da je letošnji maj v Bohinju občutno manj ljudi kot prejšnja leta. Pravkar poteka festival alpskega cvetja, ki je sicer zapolnil kar nekaj postelj, a v nekaj urah četrtkovega dopoldneva smo ob jezeru videli le nekaj skupin azijskih turistov, ki v Bohinj redno prihajajo na dnevne izlete, skupino šolarjev, nekaj manjših skupinic turistov in peščico domačinov.
Medtem je bolj živahno okrog apartmajskega objekta Triglav. Merlak je vodenje prenove prepustil Juretu Repanšku in njegovemu podjetju Alpinia. Kot nam je povedal Repanšek, sam prihaja iz gostinske družine z območja Domžal, z Merlakom pa sta dolgoletna prijatelja. Sodelujeta tudi pri upravljanju apartmajev Tuba blizu slapa Savica, ki jih je eden najbogatejših Slovencev kupil že leta 2016.
Stanovanja ponujajo lep razgled na Bohinjsko jezero.
Apartma za 150 evrov na noč
Ob prihodu nas pred apartmaji Triglav pričaka sprejme Adrian Kokol.
Pove nam, da vse od februarja, ko je Merlakova ekipa dobila ključe 40 let starega in takrat precej zastarelega objekta, hitijo, da bi do julija namestitve pripravili za odprtje. "Okrog 30 ljudi vsak dan dela na objektu. Tistim, ki delajo zunaj, malo nagaja vreme, sicer pa smo zadovoljni z izvajalci in potekom del," nam pove Kokol.
Tako kot pred prenovo bo hiša imela 27 apartmajev, ki imajo po dve sobi, dnevni prostor z bivalnim kotom in kuhinjo, kopalnico. Zgornja dva bosta malo bolj razkošna, nam pove sogovornik. Najem dvosobnega apartmaja z zajtrkom bo stal okrog 150 evrov. Za zdaj imajo okrog pet zaposlenih, sobaric in drugega osebja pa še niso zaposlili, nam je povedal Repanšek.
Pročelje še čaka v vrsti za obnovo. Ta naj bi bila končana do julija.
Objekt prenavljajo od zgoraj navzdol.
Medtem ko so zaradi vremena zunanja dela nekoliko v zaostanku, izvajalci notranjih del prehitevajo časovnico.
Vsak izvajalec dela v svojem ritmu. Na objektu so se v času našega obiska mešali ritmi Alanis Morisette, Spice Girls, Oliverja Dragojevića, Brendija.
Zunanjost krasi 40 let stara pokljuška smreka
V času našega obiska potekajo dela na strehi, delavci prenavljajo leseno ogrodje zunanjega dela hiše (ohranili bodo prvotni les pokljuške smreke, ki pa so ga osvežili s peskanjem). V notranjosti pa keramičarji polagajo ploščice po kopalnicah, polagalci talnih oblog vinil, pleskar barva balkon s čudovitim razgledom na jezero.
"Ohranili smo zidovje in les na zunanjem delu stavbe. Stavba je namreč kljub starosti zdrava," pove Kokol.
Novi lastniki so ohranili prvotno leseno ogrodje iz lesa pokljuške smreke, ki pa so mu s peskanjem vrnili naraven izgled.
Štiriletni projekt
Prihodnost preostalih hotelov medtem še ni znana, nam pove Jure Repanšek. Razpadajoči hotel Zlatorog v Ukancu (na koncu bohinjske doline) so zavarovali z zaščitno ograjo, zdaj pa iščejo primerno arhitekturno rešitev.
Za hotel na Voglu se usklajujejo z upravljavcem žičnic, podjetjem Žičnice Vogel v lasti avstralskega Slovenca Anthonyja Tomažina.
V četrtem hotelu Bohinj imajo zdaj še najemnika, a le do novembra, ko bodo tudi tam začeli prenovo. Ta naj bi bila v vseh objektih končana v štirih letih.
Pred časom se je novinar oddaje Argument sprehodil po razpadajočem Zlatorogu. Posnetek si oglejte tukaj:
Milijonski vložek
Beseda nanese tudi na finančni vložek lastnika. V javnost je marca pricurljala številka, da naj bi Merlak za vse štiri hotele odštel 8,3 milijona evrov. "Recimo, da je ta pravilna," v smehu komentira Repanšek, ki pa o vlaganjih za prenovo posameznega objekta ne želi govoriti, češ da je za to še prezgodaj.
Rešitelj bohinjskega hotelirstva
Lastniški premik veseli tudi občino Bohinj, lokalni prebivalci pozdravljajo naložbo, nam pove Jože Sodja, ki je na županskem položaju nasledil Kramarja. Bohinjce veseli, da je nekdo začel urejati že kar sramotno stanje hotelov. "Pomembno je, da se bo začel spet razvijati hotelski turizem, ki ga Bohinj potrebuje. Čas je že bil," pravi.
Julija testna zapora ob koncu tedna do Ukanca
Z Merlakom so se pred kakšnim mesecem že sestali in Sodja je dobil vtis, da ima vlagatelj resne načrte. Kot pravi, so podprli ukrepe občine za urejanje v zadnjih letih problematičnega mirujočega prometa. Letos so spremenili sistem parkirnin. Ob jezeru bo parkiranje najdražje, tri evre na uro, na bolj oddaljenih parkiriščih pa bodo cene nižje in urejen avtobusni prevoz.
Merlakovi so po besedah Sodje dejali, da "želijo, da bi bilo to že narejeno in da podpirajo, da se to uredi." Na vprašanje, ali bi lahko zaradi zaostanka pri delih v Ribčevem Lazu prišlo do zastojev ob prvem turističnem valu, pa župan pojasni, da bodo promet takrat sprostili, da ne bo zapore, čeprav dela ne bodo končana. "Delamo vse, kar lahko, a imamo tri gradbišča, ki jih moramo obvladati. Poskušamo delati s čim manj vpliva na pretočnost," pravi.
Zapore so sicer nevšečnost tudi za domačine, pravi Bohinjec Igor. A kot na vse drugo je tudi na to treba gledati pozitivno: "Ko bo narejeno, bomo vsi zadovoljni."
Očitno pa imajo "občinarji" sicer v prihodnjih letih v načrtu še dodatne ukrepe za zajezitev prometa. Repanšek nam je namreč dejal, da bodo julija testno za en konec tedna zaprli promet do Ukanca za dnevne goste. Kje bo zapora, še ni znano. Sogovornik ukrep podpira. "Ne zdi se mi prav, da Bohinj promovira naravo, nato pa prideš tja in naletiš na kup avtomobilov."
Neupravičen strah
Tako je od Repanškove ekipe kot od Bohinjcev in občine slišati zadovoljstvo in slogo. Repanšek sicer pove, da ga je pozitiven odziv glede na prej slišano presenetil.
"Vsi so me opozarjali na domačine. Bohinjci, Bohinjci, Bohinjci. Pred prihodom me je bilo kar strah, če lahko tako rečem. A jih razumem. Zaradi stvari, ki so se dogajale v preteklosti in so sramotne, so skeptični glede vsega. A zdaj ko vidijo, kako se stvari odvijajo, mislim, da so vse lepo sprejeli. Z njihovim odzivom sem zelo zadovoljen."
Sogovornik pravi, da se zavedajo, da so v tej zgodbi oni prišleki. "Zavedamo se, da mi prihajamo v Bohinj in se moramo prilagoditi. Sprejeli smo njihovo smer razvoja, ki je tudi po našem mnenju prava."
Bohinj se veseli nove kolesarske steze z Bleda (zaradi te zapora med spustom z Bleda proti Bohinju), medtem ko bodo na blejsko obvoznico, ki bi izboljšala tudi dostopnost Bohinja, kljub političnim obljubam čakali še leta.
Kaj pa konkurenca?
Klavrna zgodba bohinjskega hotelirstva je imela sicer tudi eno pozitivno posledico: v ledeniški dolini se je razvila kopica malih sobodajalcev, ki so v majhnem številu hotelskih sob zaznali priložnost in se podali v dejavnost oddajanja sob. Kaj bi ponovno povečanje števila postelj v hotelih pomenilo zanje?
Domačin Igor pravi, da strahu ne zaznava, da se lokalno prebivalstvo še vedno podajajo v to dejavnost. Prihod novega hotelirja je lahko samo prednost, meni. "Če ni fovšije, je za vse dost'," nam pove v kleni gorenjščini.
Tudi Repanšek meni, da nova konkurenca ne bo izrinila sedanjih sobodajalcev. "Mislim, da bo to zanje izziv in da se bo posledično dvignila kakovost ponudbe v celotnem kraju. Cilj je, da dobimo kakovostne trajnostne goste," meni.
Trenutno eden večjih hotelov v Bohinju je hotel Jezero, sicer pa se je dolgoletno pomanjkanje hotelskih postelj odrazilo v razvoju razvejene mreže malih sobodajalcev.
"Še smučišče, pa bo"
Če se zgodba s hoteli uresniči, bo naslednja pomembna naloga oživitev smučišča na Kobli nad Bohinjsko Bistrico. "Še smučišče, pa bo turizem na konju," meni Bohinjec Igor.
Ker je zima v Bohinju mrtva sezona, bi smučišča verjetno res pripomogla k boljši poslovni sliki hotelirjev, vprašanje pa je, ali se ne bi pogovori vlagateljev ustavili pri nestanovitnosti snežne odeje, s katero se spopada večina smučišč po državi.
Kot je znano, je Koblo pred leti že poskušal oživiti Boštjan Čokl, ki ima v Bohinjski Bistrici hotel, a so se načrti razblinili, potem ko se je izkazalo, da je Čokl imel le malo lastnega denarja in je računal predvsem na državne subvencije. Očitno pa ideja še tli, saj nam je Repanšek dejal, da so na to temo že sestankovali, pravi tudi, da so sami pripravljeni primakniti denar.
Ali bo kaj iz tega, bo pokazal čas, za začetek se lahko Bohinj veseli kapitalskega priliva, ki bo - tako upajo - popravil nepremičninske škrbine turistične doline.
11