Nedelja, 1. 7. 2018, 11.06
6 let, 4 mesece
Med mladimi vse bolj razširjene ''pametne droge''
Zahteve delovnega mesta, študija in gnanja za najvišjimi rezultati za sabo vse pogosteje potegne uživanje substanc, ki nam zagotavljajo večjo koncentracijo, pomnjenje, obvladanje stresa ter obljubljajo večjo storilnost in zbranost. Največ uporabnikov je ravno med mladimi, ne zaostajajo niti zaposleni v specifičnih kadrih. Tako imenovane ''pametne droge'' pa puščajo telesne in duševne posledice vsakomur. Cena za vrh in zmago je visoka.
Na farmacevtskem in prehrambnem trgu se pojavljajo izdelki, ki obljubljajo večjo storilnost in zmožnost koncentracije kljub izjemno stresnemu okolju. Strokovnjaki ugotavljajo, da se ravno zaradi vse hujših časovnih pritiskov in vse večjega obsega dela povečuje zloraba farmacevtskih sredstev in drugih substanc za vse, ki hodijo po tanki meji proti izgorelosti.
Ko želja po uspehu prevlada nad zdravjem
''Pametne droge'', ki obljubljajo večjo zmogljivost in koncentracijo, so dostopne bolj, kot si to sploh predstavljamo. Za črnim trgom namreč ne zaostajata niti splet in javne lekarne. Dostop je namreč možen tudi prek zdravnika ali prek kakšne tretje osebe.
Želja po uspehu in tekmovalnosti sta visoki. Pomikamo se v smeri družbe, ki spodbuja in zahteva večjo učinkovitost, produktivnost in hitrost.
Dr. Toni Pustovrh, nekdanji raziskovalec na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, v svojih raziskavah navaja, da je vzorčenje med 445 slovenskimi študenti na Univerzi v Ljubljani leta 2012/13 pokazalo, da omenjene substance uporablja dobrih 6 odstotkov študentov za namene izboljševanje koncentracije, pomnjenje in budnost.
Ob jemanju ne čutimo več izgorelosti
Današnji trend pri oblikovanju najvišje storilnosti je nedvomno povečevanje zmogljivosti in storilnosti, povečana učinkovitost in učinek pomnjenja, dotok energije za dnevne izzive, ob katerih ne bomo čutili lastne izgorelosti.
Po mnenju Pustovrha mnoge objave navajajo, da vedno več znanstvenikov, akademskih delavcev in študentov občasno ali redno uživa določena farmakološka sredstva z namenom, da bi povečali svojo pozornost, budnost, razmišljanje.
Sodobna zahodna družba od nas zahteva naš največji izkoristek in to v najkrajšem možnem času.
Po mnenju Pustovrha ravno uporaba farmacevtskih učinkovin pomeni bližnjico za reševanje in blaženje takšnih težav.
Nekatere ''pametne droge'' so pravzaprav tudi droge
Metilfenidat in amefetaminske soli so najpogosteje uporabljene za zdravljenje pomanjkanja pozornosti, ki sta sicer dostopna v Zakonu o zdravilih znotraj slovenskega zdravstvenega sistema. Med tem je metilfenidat tudi uvršen na seznam drog.
Sledi jima modafinil, ki se uvršča med droge, a je kljub temu dostopen v zdravstvenem sistemu, bojuje se namreč proti kronični zaspanosti in nespečnosti. Vse tri sestavine so v svoji funkciji tudi poživila, ki izboljšujejo budnost in pozornost.
Stranski učinki ne skoparijo - vse od dehidracije do anksioznosti
Pustovrh ugotavlja, da je dokaj verjetno, da dolgoročna uporaba farmakoloških učinkovin za krepitev kognitivnih sposobnosti vodi v dolgoročno izčrpanost in povečano tveganje za različna obolenja, kar pomeni človeške in materialne stroške. Zloraba se pojavlja ravno kot spremljevalka pomanjkanja spanja, počitka in sprostitve. Pustovrh še dodaja, da so učinki ob občasni rabi neznani.
Dr. Toni Pustovrh se je kot raziskovalec na Centru za preučevanje znanosti in katedri za kulturologijo ukvarjal z zlorabo farmakoloških učinkovin za krepitev kognicije na delovnem mestu in med študenti.
Dolgotrajnejša uporaba pametnih drog ima po splošnem mnenju zdravstvene stroke negativne posledice, ki se gibljejo od nedolžnih glavobolov do anksioznosti, nespečnosti in dehidracije. Čeprav dolgoročni učinki še niso dovolj preučeni, strokovnjaki menijo, da uporaba povzroča odvisnost, saj delujejo tudi kot poživilno sredstvo. Kot stranski učinki se tako pojavljajo tudi povišan srčni utrip, glavobol, prebavne težave, nemirnost, motnje spanja in celo anksioznost.