45-letni menedžer: Zaradi hude izgorelosti sem razmišljal o samomoru #video

Stres, ki ste mu izpostavljeni v službi, lahko načne ne le vaše psihično, temveč tudi fizično zdravje. Ko pride do nekakšnega psihofizičnega kolapsa, govorimo o poklicni izgorelosti.

Prepoznajte najočitnejše znake poklicne izgorelosti:

1. glavoboli in vrtoglavice,
2. težave s spanjem,
3. bolečine v križu, kronična utrujenost, pogosti prehladi ali viroze,
4. površnost, odsotnost z dela, prepiri s sodelavci, naraščajoča sovražnost tudi doma,
5. zlorabe pomirjeval in alkohola,
6. slabša koncentracija, pozabljivost, izguba motivacije.

Video: Planet TV

Simptome na lastni koži izkusil 45-letni Dejan

Vse skupaj se je začelo konec avgusta lani, ko je bil 45-letni Dejan Poženel, ki opravlja službo menedžerja, z ženo in hčerkama na dopustu. Začela ga je pestiti vrtoglavica, a ker je bilo takrat zelo vroče, je zdravnica najprej pomislila na sončarico. Po nekaj dneh ležanja v senci in počitka je bilo bolje, a ko se je vrnil na delovno mesto, se mu je zdravstveno stanje bistveno poslabšalo. "Bil sem tako zelo utrujen, da sem komaj hodil. Še s postelje do stranišča sem se komaj odvlekel. Avta sploh nisem bil več sposoben voziti. Kot bi mi odpovedal ves organizem," se spominja Dejan.

Ko je obiskal zdravnika, je ta opravil vse mogoče preiskave, na neki točki so ga poslali tudi na nevrološko kliniko, kjer so mu slikali glavo. A izvidi so bili v redu, brez posebnosti, pripoveduje. On pa je še kar pešal: "Prej sem bil v 23 letih delovne dobe mogoče vsega skupaj en mesec na bolniškem dopustu, če bi sešteli vse dni, potem pa me je polegla vsaka viroza. Sprva sem te viroze nekajkrat prebolel stoje, na delu, potem pa ni več šlo tako. Moral sem prav preležati."

Dejan je že precej bolje, kot je bil, a pravi, da je pred njim še dolga pot do popolnega okrevanja. Foto: Facebook Kmalu postalo nevzdržno

Kmalu je prišel do takšne stopnje oslabelosti, da ni več zdržal. "Bilo je tako hudo, nevzdržno, da sem začel razmišljati celo o tem, da bi si kaj naredil, čeprav sem imel sam sebe vedno zelo rad. In ko se je to zgodilo, sem vedel, da ni več šale. To je bil znak, da moram nujno ukrepati. Urgentno so me napotili na psihiatrijo, kjer so hitro ugotovili, da je prava diagnoza le ena: izgorelost," pove.

Sledilo je zdravljenje z zdravili, ki pa so bila le podpora psihoterapiji. To je tisto prvo, kar pomaga, poudarja. Da delaš na sebi, da se učiš prepoznavati, kdaj je vsega preveč, ter da se naučiš tudi mehanizmov sproščanja vsega tega stresa in napetosti, ki vodijo v kolaps.

Okrevanje še traja, to je dolgotrajen proces

Prvi mesec sploh ni bilo zaznati razlike, šele potem so se začele stvari premikati na bolje, in to zelo postopoma. Še vedno je veliko dela pred njim, poudarja. Sploh zdaj, ko je v službi, je spet težko, a zna prepoznati znake, ki ga opozarjajo, da si na pleča znova nalaga preveč. "Prej sem stres na delu kompenziral z ekstremnim športom, kjer sem še dodatno obremenjeval telo. Lotil sem se ekstremnega kolesarjenja, sam s sabo sem tekmoval, odklopil sem okolico in tekmoval s števcem. Vse skupaj je zadevo samo dodatno poslabšalo," razlaga in dodaja, da trenutno še ni na točki, ko bi se bil spodoben vrniti k športu. To še pride na vrsto.

Pri moških je največja težava ego, pravi Dejan. Težko je priznati sebi in drugim, kaj se ti dogaja. Ampak takoj, ko je priznal težavo, so ga bližnji podprli, mu vsak na svoj način ponudili pomoč. To je tisto, kar mu je dalo dodatno energijo. Okrog sebe potrebuješ pozitivnost in ljudi, ki te podpirajo, pravi in dodaja: "Kriviti delodajalca za to, kar se mi je zgodilo, je nepošteno. Konec koncev v današnjih časih vzamejo toliko, kolikor daš. In jaz sem preveč dal, nisem si znal postaviti realnih mej oziroma nisem začutil, kdaj je dovolj. Telo pa daje jasne impulze, ki jih nočemo slišati."

Z vadbo nad izgorelost:

Video: Planet TV