Aktivno državljanstvo
Sobota, 6. 1. 2024, 21.55
1 mesec, 2 tedna
Aktivno državljanstvo
Letos so na vrsti Evropske volitve. Bi kandidirali tudi vi?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,44
Slovenski volivci bomo letos izvolili devet poslancev Evropskega parlamenta, enega več kot leta 2019. Enega poslanca več smo dobili, ker se je število sedežev v Evropskem parlamentu s 705 povečalo na 720.
Leto 2024 velja za supervolilno leto. Med drugim bodo potekale ameriške in ruske predsedniške volitve ter volitve v Evropski parlament. V Sloveniji bomo nov sklic Evropskega parlamenta izvolili 9. junija. Letos bo Slovenija v poslanske klopi v Bruslju in Strasbourgu poslala devet evroposlancev, enega več kot na prejšnjih volitvah leta 2019.
Letošnje leto bo volilno zelo pestro. Novembra letos bodo na primer ameriški volivci na predsedniških volitvah verjetno spet izbirali med Joejem Bidnom in Donaldom Trumpom. Izid je težko napovedati, česar ne moremo reči za ruske predsedniške volitve, kjer bo marca, če se ne bo zgodilo kaj res izjemno dramatičnega, spet zmagal Vladimir Putin.
Napovedi o višji volilni udeležbi
Med 6. in 9. junijem bodo tudi volitve v Evropski parlament. Okoli 400 milijonov volivcev v 27 članicah EU bo izvolilo 720 poslancev v Evropskem parlamentu. Novembrska javnomnenjska anketa Eurobarometer na podlagi odgovorov 27 tisoč vprašanih anketirancev iz vseh članic povezave napoveduje, da je zanimanje za volitve večje, kot je bilo pred petimi leti. Zato naj bi bila višja tudi volilna udeležba, kot je bila leta 2019; kot napovedujejo, naj bi bila kar 68-odstotna. To je devet odstotnih točk več kot leta 2019.
Ankete kažejo krepitev desnice in evroskeptikov
A krepitev volilne udeležbe zaenkrat nakazuje predvsem krepitev populistične desnice in evroskeptikov.
Po decembrski javnomnenjski anketi in projekcijah (objavlja jih agregat javnomnenjskih anket Europe Elects), narejenih na podlagi teh anket, bi sicer največ glasov, če bi bile volitve zdaj, dobila Evropska ljudska stranka (EPP), in sicer 179 sedežev, evropski socialisti in demokrati (S&D) pa bi dobili 142 sedežev. Že na tretje mesto pa bi se uvrstila Stranka Identitete in demokracije (ID), ki združuje skrajno desne in populistične stranke, kot so recimo avstrijski svobodnjaki ali pa francoski Nacionalni zbor pod vodstvom Marine Le Pen. Napovedujejo jim 93 sedežev.
Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (sedanji Renew) bi padlo na četrto mesto in prejelo 84 sedežev. Okrepila naj bi se tudi Stranka evropskih konservativcev in reformistov (ECR - 81 mandatov). Po anketah sodeč naj bi sledili samostojni poslanci (50), Evropska stranka Zelenih (49) in Stranka evropske levice (36). Še šest mandatov se obeta nepovezanim poslancem.
O evropskih volitvah smo se pogovarjali tudi s politologom, političnim analitikom in profesorjem na FDV Markom Lovcem.
Kako pomembne so evropske volitve?
Do zdaj je bil med raziskovalci konsenz, da gre za sekundarne volitve, ki so pomembne približno toliko kot lokalne. Imamo nižjo udeležbo volivcev na teh volitvah. Tudi obseg denarja, ki ga vložijo stranke, je manjši. Prav tako je teža kandidatov, ki jih stranke postavijo na kandidatne liste na evropskih volitvah, manjša. Po več merilih lahko torej rečemo, da gre za sekundarne volitve.
Kaj pa letos? Govori se, da bodo letošnje evropske volitve veliko usodnejše in pomembnejše. Napovedi so, da bo udeležba višja.
Že leta 2019 se je poskušalo dvigniti udeležbo z opozarjanjem na vzpon evroskeptičnih in populističnih strank. To je do neke mere učinkovalo. Manj je to delovalo v Sloveniji.
Zakaj?
Ker imamo manjše število poslancev, je v Sloveniji občutek, da na evropski ravni nismo zelo vplivni. Volivci zato ne vidijo pravega razloga za volitve.
Tudi slovenske stranke pred evropskimi volitvami nagovarjajo bolj svoje tradicionalne volivce, novinci pa težko ogrožajo tradicionalne stranke, ker je volilni prag na evropskih volitvah relativno visok zaradi majhnega števila poslancev. Volilni prag je namreč nekaj več kot sedem odstotkov. Letos bo nižji, ker smo dobili evroposlanca več, še vedno pa bo višji kot na parlamentarnih.
Podobno kot leta 2019 se govori o vzponu evroskeptičnih strank. Ne vem pa, v kakšni meri bo to v Sloveniji mobiliziralo volilno telo, ker v naši državi nimamo očitne desne, nacionalistične stranke, ki bi zahtevala izstop Slovenije iz EU, kar bi potem spodbudilo sredinske volivce, da odidejo na volitve.
Stranka Resnica je napovedala, da bo sodelovala na evropskih volitvah. Ta stranka je svoje tematike premaknila od covida-19 k nasprotovanju podpori Ukrajini in zavzemanju za suverenistični pristop do članstva v EU v Natu. Glede na ankete trenutno nima takšne podpore, da bi lahko računala na kakšnega evroposlanca ali da bi imela pomembno vlogo v kampanji. Videti je, da bo kampanja umirjena in podobna tisti leta 2019. Za končno oceno pa bo seveda še treba počakati.
Bi se lahko zgodil črn scenarij? Da bi bile evroskeptične stranke tako močne, da bi to ogrozilo EU?
Ne. Tega ne verjamem. Imamo dve evroskeptični poslanski skupini v Evropskem parlamentu. Evropski konservativci in reformisti (ECR) ter Identiteta in demokracija (ID), ki med sabo konkurirata. V ECR so predvsem vladne stranke, ki zagovarjajo zmerni kritični pristop do EU. Zagovarjajo večjo vlogo nacionalnih držav, niso pa za izstop iz EU in Nata ali za radikalno reformo EU. Bolj se usmerjajo na to, da upočasnjujejo določene progresivne ideje v EU. V ECR so na primer poljska stranka Zakon in pravičnost (PiS) ter Bratje Italije Giorgie Meloni.
V ID sta med drugim Stranka za svobodo Geerta Wildersa in Nacionalni zbor Marine Le Pen. Te stranke so imele proruska stališča, a so jih po izbruhu vojne v Ukrajini spremenila, zdaj pa zaradi utrujenosti zaradi vojne te stranke krepijo svojo podporo, na primer Wildersova stranka.
Leta 2019 so stranke ECR in ID nekoliko okrepile svoje položaje. Podobno bi se lahko zgodilo tudi letos. Glede na trenutne projekcije pa krepitev ECR in ID ne bo dovolj močna, da bi lahko ogrozila splošni konsenz na ravni EU. Še vedno je najverjetnejša velika koalicija med EPP, socialisti in liberalci.
Nekateri sicer pravijo, da je mogoč scenarij bolj desnosredinske koalicije med EPP in ECR, morda tudi z ID in nepovezanimi poslanci. A ta koalicija je glede na trenutne projekcije manj verjetna.
Tudi tovrstne desne evroskeptične stranke so pogosto zmerno evroskeptične, še zlasti zmehčajo nekatera svoja evroskeptična stališča, ko pridejo na oblast ali sodelujejo pri oblasti. Zato nič ne kaže, da je obstoj EU, kot jo poznamo, ogrožen.
Evropske volitve v Sloveniji
V Sloveniji bodo volitve 9. junija. Voli lahko vsak državljan EU s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki je star najmanj 18 let. Voliti bo mogoče tudi predčasno, in sicer od torka do vključno četrtka pred volilno nedeljo, torej od 4. do 6. junija.
Slovenski volivci bomo letos volili devet poslancev Evropskega parlamenta, enega več kot leta 2019. Enega poslanca več smo dobili, ker se je število sedežev v Evropskem parlamentu s 705 povečalo na 720.
Napoved izida letošnjih evropskih volitev:
EU27, Europe Elects popular vote projection:
— Europe Elects (@EuropeElects) December 31, 2023
EPP: 22.8% (+0.4)
S&D: 17.9% (-0.5)
ID: 12.1% (+0.4)
ECR: 11.1% (+0.1)
RE: 10.4% (-0.3)
G/EFA: 7% (-0.2)
LEFT: 5.5% (-0.2)
NI: 6.2% (+0.1)
Unaffiliated: 6.9% (+0.2)
+/- vs. November 2023
More details at: https://t.co/iPax4U5fDr pic.twitter.com/BMJi8XdF8t
Trenutni slovenski evroposlanci
V Evropskem parlamentu Slovenijo v tem sklicu Evropskega parlamenta zastopa osem evroposlancev. V politični skupini EPP so Milan Zver, Romana Tomc (oba SDS), Franci Bogovič (SLS) in Ljudmila Novak (NSi), v liberalni skupini Renew sta Klemen Grošelj in Irena Joveva (oba Gibanje Svoboda, leta 2019 pa sta bila izvoljena na Listi Marjana Šarca – LMŠ), v S&D pa sta Matjaž Nemec in Milan Brglez (oba SD).
Bodo evropske volitve vplivale tudi na razmerja moči v notranji politiki?
Letošnje evropske volitve bodo v Sloveniji zanimive tudi iz notranjepolitičnega zornega kota. Stranke so že sredi evidentiranja kandidatov. Na evropskih volitvah bodo najverjetneje kandidirali vsi dozdajšnji evropski poslanci iz Slovenije.
Za Slovenijo je značilna tradicionalno nizka volilna udeležba na evropskih volitvah, saj ne presega 30 odstotkov. Leta 2019 na primer je bila v naši državi volilna udeležba 28,9-odstotna, medtem ko je bila na ravni EU 50,7-odstotna. Glede na to verjetno tudi letos volilna udeležba ne bo presegla 30 odstotkov. Zaradi nizke volilne udeležbe in relativno visokega volilnega praga se praviloma dobro odrežejo stranke, ki imajo trdno volilno bazo.
Leta 2019 je največ glasov dobila skupna kandidatna lista SDS in SLS, in sicer tri poslance. Letos bo SDS, ki ji trenutno ankete merijo največjo podporo, šla na evropske volitve samostojno. Stranka ima sicer zaenkrat evidentiranih 23 kandidatov (na listi je lahko sicer največ devet kandidatov).
Nosilec liste SLS bo nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič, kdo vse bo še na listi, pa ni znano.
Pri NSi pogovori prav tako še potekajo. Kot je pred dnevi za RTV Slovenija povedal predsednik stranke Matej Tonin, si želi, da bi bili na kandidatni listi tako dozdajšnja evroposlanka Ljudmila Novak kot mlajši del članov poslanske skupine. Tonin je povedal, da je pripravljen za evroposlanca kandidirati tudi sam.
Ne bo pa na evropskih volitvah kandidiral Anže Logar, ki je ustanovil društvo Platforma sodelovanja. Logarja, ki je še vedno član SDS in poslanec te stranke, je sicer pred koncem letošnjega leta predsednik SDS Janez Janša spomnil na dogovor poslanske skupine SDS, naj do konca leta 2023 "razčisti in uredi statusne zadeve", torej ali bo ostal v SDS ali ustanovil lastno stranko.
Na levosredinski strani političnega prostora bo zanimivo, kako se bosta v medsebojni tekmi odrezala Gibanje Svobode (GS) in SD, še posebej ker je predsednica socialdemokratov prekaljena trikratna evropska poslanka Tanja Fajon - prvič je bila izvoljena že leta 2009 -, ki je zdaj zunanja ministrica. Zdi se namreč, da v SD na evropske volitve še posebej veliko stavijo. Gibanje Svoboda je leta 2022 sicer prepričljivo zmagalo na državnozborskih volitvah, zdaj pa je po anketah po priljubljenosti zdrsnilo na drugo mesto za SDS, a je še vedno precej pred SD, ki je po anketah na tretjem mestu.
Na evropskih volitvah bo skoraj zagotovo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič, ki se je dobro odrezal že na predsedniških volitvah leta 2022. Prebilič je za TV Slovenija povedal, da se glede kandidature pogovarja z več strankami, med katerimi sta Vesna in DeSUS.
Kako kot aktivni državljan sodelovati na letošnjih evropskih volitvah
V Sloveniji lahko na evropskih volitvah kot volivec sodeluje vsak državljan, ki je na dan volitev star 18 let ali več in mu ni bila odvzeta volilna pravica ali če ni podal zahteve za glasovanje v drugi državi članici.
V Sloveniji bodo volitve 9. junija. Voli lahko vsak državljan EU s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki je star najmanj 18 let. Voliti bo mogoče tudi predčasno, in sicer od torka do vključno četrtka pred volilno nedeljo, torej od 4. do 6. junija.
Na evropskih volitvah lahko sodeluje tudi državljan drugih članic EU pod pogojem, da je podal izrecno zahtevo za glasovanje v Sloveniji, če mu ni bila odvzeta volilna pravica in če je vpisan v evidenco volilne pravice ter je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti ter ima dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji.
Kdo lahko kandidira za evroposlanca
Podobno velja tudi za kandidiranje. Za poslanca v Evropskem parlamentu lahko kandidira vsak slovenski državljan, ki ima volilno pravico in pravico biti izvoljeni za poslanca državnega zbora. V Sloveniji lahko kandidirajo tudi državljani drugih držav članic. Pogoji za kandidaturo so enaki kot pri volilni pravici, predstavljeni v prejšnjem odstavkih.
Kandidate za poslance v Evropskem parlamentu lahko predlagajo politične stranke in volivci. Na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki. Vsaka kandidatna lista mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste. Če so na listi le trije kandidati, mora vsak spol zastopati najmanj en predstavnik.
Kako podpreti kandidatno listo
Politične stranke kandidate izbirajo po postopku, ki ga določijo same. Listo kandidatov določijo s tajnim glasovanjem, vložijo pa jo lahko, če je podprta s podpisi najmanj štirih poslancev državnega zbora ali najmanj tisoč volivcev. Dvoje ali več političnih strank lahko vloži skupno listo kandidatov, če je podprta s podpisi najmanj šestih poslancev državnega zbora ali najmanj 1500 volivcev.
Za poslanca v Evropskem parlamentu lahko kandidira vsak slovenski državljan, ki ima volilno pravico in pravico biti izvoljeni za poslance državnega zbora. V Sloveniji lahko kandidirajo tudi državljani drugih držav članic
Listo kandidatov lahko vložijo tudi volivci, če je podprta s podpisi najmanj tri tisoč volivcev. Vsak volivec in vsak poslanec lahko da podporo samo eni listi kandidatov. Listo kandidatov je treba pri Državni volilni komisiji vložiti najkasneje trideseti dan pred dnevom glasovanja.
