Sreda, 6. 12. 2023, 6.03
11 mesecev, 3 tedne
Skoraj tri četrtine Evropejcev cenijo članstvo v EU
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,21
Več kot tretjina državljanov EU kot glavni prednostni nalogi delovanja Evropskega parlamenta ocenjuje boj proti revščini in socialni izključenosti (36 odstotkov) ter javno zdravje (34 odstotkov). Sledijo ukrepi na področju podnebnih sprememb in podpora gospodarstvu ter ustvarjanju novih delovnih mest (oboje 29 odstotkov).
Evropski parlament je danes objavil jesensko javnomnenjsko raziskavo Eurobarometer 2023. Ta kaže, da državljani še naprej podpirajo EU in izkazujejo večje zanimanje za evropske volitve leta 2024. V EU 72 odstotkov državljanov meni, da ima njihova država koristi od članstva v Evropski uniji, 70 odstotkov jih je izjavilo, da imajo aktivnosti Unije vpliv na njihovo vsakdanje življenje. Več kot polovica vprašanih (57 odstotkov) se že zanima za prihodnje evropske volitve, ki bodo v začetku junija 2024.
Med razlogi za korist od članstva v EU so anketirani v tej raziskavi navedli prispevek EU k ohranjanju miru in krepitvi varnosti (34 odstotkov) ter izboljšano sodelovanje med državami članicami (34 odstotkov).
Tudi ugled EU je od marca 2023 ostal na enaki ravni, saj ima o EU 45 odstotkov vprašanih pozitivno mnenje, 38 odstotkov ima nevtralnega in 16 odstotkov negativnega.
Kaj o članstvu menijo Slovenci?
Delež državljanov iz Slovenije, ki so mnenja, da ima država koristi od članstva v EU, je še višji kot na ravni Unije (83 odstkotkov). Podobno kot na ravni EU so deleži anketiranih, ki imajo pozitivno mnenje o EU (46 odstotkov), nevtralno (42 odstotkov), negativno se je o članstvu izreklo 12 odstotkov.
O nalogah Evropskega parlamenta
Več kot tretjina državljanov EU kot glavni prednostni nalogi delovanja Evropskega parlamenta ocenjuje boj proti revščini in socialni izključenosti (36 odstotkov) ter javno zdravje (34 odstotkov). Sledijo ukrepi na področju podnebnih sprememb in podpora gospodarstvu ter ustvarjanju novih delovnih mest (oboje 29 odstotkov).
V Sloveniji se vpliva EU na njihovo vsakdanje življenje zaveda 80 odstotkov vprašanih, ki so na prvo mesto prednostnih nalog, ki bi jih moral obravnavati Evropski parlament, postavili javno zdravje (48 odstotkov), sledita boj proti revščini in socialni izključenosti (35 odstotkov) ter podpora gospodarstvu in ustvarjanje novih delovnih mest (31 odstotkov).
Znatno se je okrepil pomen področja migracij in azila (18 odstotkov), kar je sedem odstotnih točk več kot pred letom dni ter je na ravni EU trenutno na devetem mestu.
Javnomnenjska raziskava je pokazala tudi, da ne drži vtis, da je EU zelo oddaljena od vsakdanjega življenja ljudi, saj je 70 odstotkov vprašanih menilo, da imajo aktivnosti in odločitve, sprejete na ravni EU, vpliv na njihovo vsakdanje življenje.
Objavljene rezultate raziskave je komentirala tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. "Ta Eurobarometer kaže, da je Evropa pomembna. V tem težkem geopolitičnem in socioekonomskem kontekstu državljani zaupajo EU, da bo našla rešitve. Velika večina Evropejcev verjame, da imajo aktivnosti EU pozitiven vpliv na njihovo vsakdanje življenje."
Dodala je tudi, da je v zadnjih petih letih Evropski parlament izpolnil pričakovanja. "Borimo se proti revščini, socialni izključenosti in podnebnim spremembam, prizadevamo si za nova delovna mesta, za zaščito vrednot EU, kot so demokracija, človekove pravice in svoboda govora," je še naštela.
O precejšnjem zanimanju za evropske volitve, ki v zadnjih letih narašča, je povedala: "Demokracije ne smemo nikoli jemati kot nekaj samoumevnega. Z glasovanjem jo moramo zaščititi in ohraniti. Vsak glas na prihodnjih evropskih volitvah šteje."
Gospodarski izzivi še vedno pereča tema
Izbor glavnih političnih prednostnih nalog med anketiranimi nakazuje, da gospodarski in socialni izzivi še vedno pestijo veliko Evropejcev, četudi so se kazalci na tem področju v zadnjih šestih mesecih nekoliko izboljšali. Nekaj manjši kot spomladi 2023 je delež tistih, ki v prihodnjem letu pričakujejo nižji življenjski standard (73 odstotkov).
V Sloveniji je takšnih, ki v prihodnjem letu pričakujejo (nadaljnji) upad svojega življenjskega standarda, 37 odstotkov vprašanih. Več kot tretjina (37 odstotkov) državljanov EU in 27 odstotkov v Sloveniji občasno oziroma večinoma s težavo plačuje račune.
Volitve 2024
V luči prihajajočih evropskih volitev leta 2024 si večina Evropejcev (53 odstotkov) želi, da bi Evropski parlament imel pomembnejšo vlogo. To mnenje je večinsko v 21 državah članicah.
Prav tako se večina vprašanih (57 odstotkov) zanima za prihodnje evropske volitve. Ta delež raste od jeseni 2018, ko je znašal 51 odstotkov anketiranih.
Približno dve tretjini vprašanih (68 odstotkov) je povedalo, da bi se evropskih volitev verjetno udeležili, če bi potekale naslednji teden, kar je devet odstotnih točk več kot jeseni leta 2018. Iz tega je razvidno, da so državljani udeležbi na evropskih volitvah leta 2024 trenutno bolj naklonjeni kot v enakem obdobju pred volitvami leta 2019.
V Sloveniji je 61 odstotkov anketiranih mnenja, da bi moral imeti Evropski parlament pomembnejšo vlogo. Za naslednje evropske volitve se zanima 48 odstotkov vprašanih. Če bi volitve potekale prihodnji teden, bi se jih udeležilo 57 odstotkov vprašanih v Sloveniji, kar je deset odstotnih točk več kot pred petimi leti.
Jesensko raziskavo Eurobarometer 2023 je za Evropski parlament izvedlo podjetje Verian (prej znano kot Kantar Public). Raziskava je potekala v živo od 25. septembra do 19. oktobra 2023 v vseh 27 državah članicah. Na Češkem, Danskem, Finskem in na Malti so potekali tudi intervjuji prek videa. Skupno je bilo opravljenih 26.523 intervjujev. Rezultati na ravni EU se ponderirajo glede na število prebivalcev posamezne države.
V Sloveniji sta v anketi sodelovala 1002 udeleženca.
