Torek, 11. 7. 2023, 22.16
9 mesecev, 3 tedne
Kje so dileme predloga novele zakona o zaščiti živali? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,39
Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano danes pripravlja javno predstavitev mnenj o predlogu novele zakona o zaščiti živali, ki v javnosti povzroča precej razburjenja in razdvaja poslance. Na predstavitvi bo med drugim sodelovalo tudi društvo Za živali!, katerega predstavnica Vesna Liponik je za Siol.net pojasnila, da "zakon ne predstavlja pomembnega premika za dejansko izboljšanje položaja živali, saj ne naslavlja bistvenega problema, ki je izkoriščanje živali za človeške namene".
Predlog novele zakona o zaščiti živali so v parlamentarni postopek vložile koalicijske poslanske skupine s prvopodpisano Meiro Hot (SD). Predlog med drugim predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali (kamor bodo namestili odvzete rejne živali, njihov lastnik pa bo začasno postala Republika Slovenija), ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali, obvezno čipiranje mačk, prepoved privezovanja psov in vzpostavitev obveznega internega videonadzora v klavnicah, kar je povzročilo veliko razburjenja predvsem med živinorejci.
Zakon ne naslavlja izkoriščanja živali za človeške namene
Do predloga je kritična predvsem veterinarska stroka, med drugim ljubljanska veterinarska fakulteta in Veterinarska zbornica Slovenije, ter kmetijske organizacije, kot je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), ki opozarjajo, da k pripravi predloga niso bili povabljeni. Kot pravijo, je med glavnimi težavami tega zakona to, da spremembe niso bile usklajene s stroko, te pa bi lahko zato povzročile več škode kot koristi.
Predstavnica društva Za živali! in aktivistka Vesna Liponik, ki bo sodelovala tudi na javni predstavitvi mnenj o predlogu novele zakona, je v pogovoru za Siol.net izpostavila, da je današnja predstavitev velik naprej, saj se je "prvič k sodelovanju povabilo res širok krog nevladnih organizacij s tega področja, ne predstavlja pa pomenljivega premika za dejansko izboljšanje položaja živali, saj ne naslavlja bistvenega problema, ki je izkoriščanje živali za človeške namene".
Kot je povedala, zakon v veliki meri sledi veljavni zakonodaji, z razliko, da naj bi krepil načelo humanega ravnanja z živali. "Ampak iz predlaganih rešitev to ni razvidno, saj izvaja zavajajočo in pomirjujočo predstavo, da obstaja realnost, kot je humano ubijanje, kar je moralno izjemno problematično. To lahko vidimo na primeru vpeljave mobilnih klavnic (zakol živali na mestu, kjer je bila vzrejena), ki še dodatno legitimirajo naš prevladujoči pogled na živali kot na človekovo lastnino, katero lahko upravljamo. To je v bistvu v popolnem nasprotju s tem, da so živali, kot je navedeno v zakonu, čuteča bitja," je izpostavila.
Predstavnica društva Za živali! in aktivistka Vesna Liponik
Ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali
Predlog novele zakona o zaščiti živali med drugim predvideva tudi ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali. Sprva je bila predvidena ustanovitev zavetišča za rejne živali, ki bi, kot pravi Liponikova, "dejansko omogočalo, da bi odvzete živali imele izjemno izobraževalno vrednost in bi jih dojemali kot čuteča bitja, ki imajo lastne interese in lastno življenje". Predlog sta sicer podprli že prej omenjena poslanka Meira Hot in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, so se pa ta zavetišča zdaj spremenila "v prehodne hleve, za katere se ne ve, ali bodo odvzete živali tam dejansko lahko živele do svoje smrti ali bodo poslane novemu rejcu in v zakol".
"Četudi ta zakon ne predstavlja bistvene in pomenljive spremembe za živali, pa so vendarle neke postavke, ki jih velja pozdraviti. To je denimo popolna prepoved nastopanja živali v cirkusih in sodelovanje z nevladnimi organizacijami na tem področju, torej vzpostavitev mreže pomoči sami veterinarski inšpekciji, ki bi lahko na terenu prepoznavala zlorabe ter pomagala ukrepati in jih preprečevati," pravi Liponikova, ki dodaja še, da so to za zdaj "le prazne črke na papirju, saj je stalna praksa, da se ti nadzori pogosto ne izvajajo, kar smo lahko videli tudi v nedavnih primerih".
Spremembe bo pospešila nedavna smrt psičke v Kopru
Spremembe v smeri večje zaščite in varstva živali bo pospešila predvsem nedavna grozljiva smrt psičke v Kopru, ki jo je njen vinjeni 67-letni lastnik na Markovcu v smeri Semedele privezal na moped in "peljal na sprehod", a se je ta zgrudila in poginila. Ko je moški to opazil, se je zapeljal do smetnjaka za biološke odpadke, kjer je psičko odvrgel. Policisti so kršitelju izdali plačni nalog po členu 45/3 ZZZiv in obvestili tudi upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter mu zaradi vinjenosti izdali plačilni nalog in mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje.
Ker je policija 67-letnika iz Kopra kaznovala zgolj z globo, so na vrhovnem državnem tožilstvu uvedli tudi strokovni nadzor nad delom dežurne tožilke na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru, ki je policijo usmerjala pri obravnavi krutega dejanja. "Ko bo nadzor končan, bomo o rezultatih obvestili tudi zainteresirano javnost," so napovedali na tožilstvu.
Po dogodku je stranka SD s prvopodpisano Meiro Hot na svoji spletni strani začela zbirati podpise za dopolnitev kazenskega zakonika na način, da bi nepotrebna trpinčenje in smrt živali opredelili kot kaznivo dejanje. Peticijo je v petih dneh podpisalo nekaj več kot 14 tisoč ljudi, na svojem profilu na Instagramu pa jo je podprl tudi premier Robert Golob, ki je napovedal ukrepe. Spremembi kazenskega zakonika so naklonjeni tudi na pravosodnem ministrstvu, kjer so za STA napovedali, da bo vključena v jesenske spremembe.
Spremembo pozdravlja tudi sogovornica iz društva Za živali!, ki pravi, da upa, da bo do tega dejansko prišlo, saj bi bilo področje zaščite živali treba "jasneje opredeliti in kazni poostriti".
Številna društva za zaščito živali so prepričana, da bi se v ustavo moralo zapisati, da živali niso lastnina, "kar bi imelo bistvene posledice za položaj živali".
Zakon ne odpravlja bistvenega problema, da so živali pojmovane kot lastnina
Je pa pri noveli predloga zakona še "izjemno veliko prostora", pravi Liponikova: "Ogromno stvari ta zakon sploh ne naslavlja, denimo prostoživečih živali. Eden izmed primerov je srnjaček, ki ga je ujetega v mrežo našla neka gospa. Potrebnih bi bilo samo nekaj šivov, ampak ni veterinarjev, ki bi bili pristojni posegati v to. Nimamo niti zavetišča za te živali, zato vse temelji na prostovoljcih in dobri volji ljudi, da pomagajo tem živalim, za kar so lahko glede na zakon celo kaznovani."
Spomnila je tudi na področje laboratorijskih živali, ki ga bo treba urediti po nareku EU: "Ampak zakaj ne bi bili mi prvi? Zakaj ne bi naredili tega koraka, preden pride do uredbe, da je treba delovati po nareku EU?"
Zakon ne odpravlja tudi bistvenega problema, da so živali pojmovane kot lastnina, kar v veliki meri ne sledi temu, da so v zakonu sicer pojmovane kot čuteča bitja. "Če bi se v ustavo zapisalo, da žival ni lastnina, bi to imelo bistvene posledice za sam položaj živali," je poudarila sogovornica. S tem se strinjajo številna društva za zaščito živali, med drugim tudi Društvo za dobrobit živali AniMa in Društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka, kjer menijo, da bi morali živalim podeliti pravice v ustavi, kot imajo to urejeno denimo v Nemčiji, Luksemburgu in Švici.
Pozablja pa se tudi na rejne živali, ki imajo v naši družbi "nezavidljivo vlogo". "Seveda je treba urediti tudi položaj mačk in psov. V tem kontekstu bi bilo treba pomagati zavetiščem, ki so pogosto podhranjena in v stiskah. Kar se pa tiče položaja rejnih živali, pa je to eno od tako globoko zakoreninjenih problematik in ne obstaja širšega konsenza, da bi prišlo do te spremembe, zato bi tovrstni majhni koraki bili tukaj zelo pomembni," je sklenila.
Člani društva Za živali!
